Boxit na preizkus

Na preizkus sem dobil zanimivo škatlico, ki varuje male mobilne naprave, v prvi vrsti mobitele pred vremenskimi neprilikami. Je vodotesna (30 minut do 1 metra globine), gornji del je prilagodljiv, ima celo nastavke za antene. Moj Samsung SGH 810 je malce prevelik in predebel, zato se išče prostovoljec (ali prostovoljka), ki ima manjši telefon in bi ga preizkusil v malo bolj ektremnih razmerah. Čisto resno. Edini pogoj je osebni prevzem v Ljubljani (in seveda vračilo s poročilom o tem, kako se stvar obnese - ustno, da ne bo pomote). Prijave pod komentarje, če koga zanima.

Orbis

Ne dobiš vsak dan pošte iz Nove Zelandije, a če na njo že malce nestrpno čakaš, se dnevi še toliko bolj vlečejo. Iz pisarne Mojega mikra sem le dobil dolgo pričakovani klic, da je pošiljka le prispela (imamo zelo prijazno gospo, ki večino naših šlamparij pri naročanju uspešno reši, drugače bi čakal še kakšen dan ali dva več). Nadaljevanje sledi, ko bom uspel malce normalneje zadihati.

Novo namizje KDE

Linux, kdorkoli? Skratka, včeraj je bila v Kiberpipi uradna predstavitev novega namizja KDE, različica 4.2. Skok naprej je očiten, sicer spominja na OS X/Visto (čemur se je resnici na ljubo težko izogniti), a ima nekaj svojih posebnosti, ki niso od muh. Fantje, ki razvijajo Gnome bodo imeli delo.





BTW, se še kdo najde, ki za obdelavo fotk uporablja predvsem Linux? Bibble Pro je odličen, da o kupu zastonjskih programčkov niti ne govorim, pa še slabi niso. Le v razmislek.

Jutranja morbidnost

Domov

Zadnje čase se malce bolj ekološko obnašam in hodim večkrat z vlakom, takrat je tudi edini čas, ko malce sprehodim fotoaparat. Bo bolje ...

Jutro in popoldne

Ordinacija

Obisk pri prijatelju zobozdravniku ... sedmice na desni pravijo, da se bom moral kmalu vsesti v stol in se mu prepustiti na milost in nemilost, hehe.

Mala zbirka svedrov.

Lepše je fotografirati, kot sedeti v stolu ;).

Zajček in kužek pa vse neprizadeto opazujeta ...

Jutro na postaji

Prijazno ljubljansko megleno jutro na glavni postaji.

Jama

Cel dan fotkaš v jami, na koncu pa fotk ne smeš pokazati :((((((. Ampak ti dve sta tako ali tako dokumentarne narave, da se vsaj malo vidi.

Davor čaka s prstom na sprožilcu v soju magične lučke.

Brane razmišlja, bi se stisnil tu skozi ali raje ne.

Za konec, futr

Bliskavčev teden se je končal, 3x delavnica, 3x na faks, 4x v službo, enkrat v jamo ... Ampak splačalo se je. Zadnja delavnica, fotografiranje hrane v prijetni gostilnici Mencigar Nobile, kjer strežejo prekmurske specialitete sredi Ljubljane. Brez njihove pomoči hrana nikakor ne bi tako lepo zaživela.

Ena od jedi, ki smo jih fotografirali.

Z odbojnikom se da marsikaj narediti.

Kdo bi si mislil, da je hrana lahko tako napadena od strani fotografov? Dobra plat, ne beži :))).

Tudi v sredo se je bliskalo ...

Jep, Bliskavčevi dnevi se nadaljujejo, tokrat v Trzinu. Udeležencev je bilo kar nekaj in na ta račun smo se časovno lepo zavlekli, kar je še najbolj občutil Jure.

Žiga je bil v veliko pomoč in se kar ni mogel načuditi kombinaciji Canon-Nikon.

Jep, spoznavanje bliskavice, vsi zamišljeni nad nastavitvami :)

Drug del pa zunaj spoznava osnove party fotografije :).

In še en utrinek iz tople sejne sobe, preizkušanje odbojnika.

Ples na stopnicah

Malo plesa, pravzaprav poziranja ...

Pimp up my Canon

Ne bom razpravljal o kvaliteti objektivov, saj že kombinacija pove vse. Dolgo sem razmišljal, ali se mi sploh splača, a na koncu je bila odločitev dokaj racionalna, razlika v ceni je naredila svoje in bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo prišel.

"Pleško", v originalu Nikon 14-24mm

Za njim pa Canon 5D.

Nekateri bi temu rekli "pimp up my Canon", drugi bi zakričali "Posilstvo!!!", a dejstvo je, da kombinacija dela. Čakam le še na pravi adapter, ki bo omogočal nastavljanje zaslonke. In rumeni trakec :)))))). Uh ja, Uroš, najlepša hvala, trgovec Grays of Westminster se je izkazal po pričakovanjih - roba prispela tako, kot mora.

P.S.
Saj fotke ne bodo prav nič boljše, hehe. Aja, pa Sigma 24mm f1.8 še vedno išče novega najboljšega prijatelja.

Bliskavčeva sobota

Dekletom in fantom iz Totifoto društva sem bil dolžan še eno uslugo, v obliki fotografske delavnice. Dobili smo se v Brestrnici, v domu krajanov, ki se je izkazal za odličen prostor za delavnico. Najprej malce teoretičnega dela, nato je sledila malica in za konec še praktično delo. Vse skupaj je bilo odlično izpeljano in na koncu sem šel domov prav dobre volje. Dekleta in fantje, super je bilo!

Pasulj se je dobro prilegel in nas tudi pogrel.

Medtem, ko s(m)o eni jedli ...

... so drugi razpravljali o fotografski opremi.

Tako je izgledal en del delavnice.

In še pogled od zgoraj.

In še drugi del delavnice. Sunbounce se je kar dobro obnesel.

Bliskalo se bo

Jep, taka je napoved za naslednji teden. Najprej v sredo delavnica bliskavice (osnove), nato v soboto še delavnica fotografiranja hrane. Slednja je že bolj ali manj zapolnjenja (če bo dovolj zanimanja, bomo naredili še eno), prva pa še ima nekaj prostih mest. Vsekakor bo zanimivo, kuharskega mojstra bomo imeli le zase. Še povezava.

M.H. in J.F.

Kdo je kdo, hehe. Jureta je kar težko opisati, glasen, zna biti hitre jeze, še hitrejših prstov in sočnih komentarjev (ja, ti dve zadnji stvari sta nekako umaknili po rednem pisanju bloga in razširjeni družini), a obenem hudo družaben in čisto prava oseba, ko ga malo bolje spoznaš. Miloš je pa človek, ki je padel iz drugega planeta, in to v pozitivnem smislu. Živi po svoje, dela po svoje in pri tem s svojo družino uživa to življenje, kot le malokdo.

A.K.

Na forumih zna biti preprirljiv, sem ter tja nepredvidljiv, trdno prepričan v svoj prav, v resnici pa eden od boljših slovenskih fotografov. Odgovor je tukaj.

Skozi gozd

Potok

Po vseh novoletnih prenažiranjih se sprehod še kako prileže.

Gremo naprej

No, pa se je staro leto poslovilo, z vsemi težavami, problemi in tudi lepimi stvarmi, ki ostanejo v spominu.

Najprej malo nazdravljanja ...

... nato pa preizkušat ognjeno moč, ki so jo prijatelji prinesli s seboj.

Ker z efekti nismo bili najbolj zadovoljni, smo se odpeljali v Trnovo in si raje tam ogledali ognjemet.

Ko smo se odpravljali, ni bilo v zraku še nobene meglice, bližje Ljubljani smo prihajali, bolj nas je obdajala, na koncu gradu sploh nismo videli. Naslednje leto bo treba čisto pod grad, hehe.