Rokavice

Olympus E-P1 in Panasonic 7-14mm

Zanimiv par, ki se odlično obnese. Fotoaparat daš na prepoznavanje obrazov, vklopiš vse točke ostrenja, od tu naprej le še loviš motive. Se zgodi, da je kakšna izostrena mimo, a velika večina je uporabna.

Primerjava velikosti, tudi s težo je podobno. Razpon goriščnice od 7 do 14mm oziroma od 14 do 28mm primerljivo z 35mm formatom je uporabno, celo kakšen portret se da narediti. Najbolj pomembna pa je velikost in način fotografiranja, ljudje najprej niti ne pomislijo, da jih fotografiraš, dokler že ni prepozno. In z širokim kotom jih lahko ujameš tudi takrat, ko mislijo, da so že izven kadra. Še dve pohvali, Aple-Tecu za ultra hitro dobavo in spodobno ceno, Olympusu za fotoaparat. Za konec še nekaj fotk.

Olympus E-P1 drugič

Tokrat je prišel v celotni zasedbi, poleg še torbica, optično iskalo in bliskavica. Ni kaj za povedat, lepo, elegantno, modno. Bliskavica bi lahko bila vrtljiva, vsaj navzgor bi se jo dalo usmeriti, ampak za tiste resne, raje kupit 36tko ali 50tko. Razen če je velikost res pomembna. Torbica je fenomenalna, na prvi pogled nič posebnega, ampak ima kar nekaj prostora za malenkosti, je dobro podložena in ima širok trak za prenašanje. Optičnega iskala bodo veseli predvsem tisti, ki bi bili radi čisto retro usmerjeni. Presenetilo me je, da zavzame veliko večino slike in se da nanj dobro zanesti. Za popolnost je tu še spodnji usnjeni del, ki je čisto lepotne narave in bo marsikoga zavedel, da sploh gre za digitalni fotopaparat. Ni kaj, mislili so na vse.

E-P1 z bliskavico.

... in z optičnim iskalom.

Levo ali desno?

Ok, noben ne blesti. Ampak en stane 1200€, drugi 2500€.

Majhno, še manjše

Mislim, da tukaj še nisem razpredal o velikosti. Sam sem mahnjen na majhno in lahko. Tako recimo imam prenosnika, ki tehta dober kilogram in ima skromnih 8,9" diagonale zaslona. Znosno za delat, odlično za prenašat. Nekaj podobnega bo tudi naslednji fotoaparat, Panasonicov GH1. Razlog ta to je viden iz gornje fotografije, na levi je Canonova 14tka, na desni Panasonicov zoom 7-14mm. Nikonovega 14-24 več ni, a tisto je prava zverina proti tema dvema. Tako mimogrede, tisti, ki ga imate, prva liga. Zaradi njega bi menjal sistem, brez heca. Ampak kaj, ko je zadeva tako hudičevo težka in velika, da se mi je ne da vlačiti s seboj. Že kar nekaj objektivov je šlo v tej smeri, recimo 100-400, pred njim 24-70 in 70-200 IS. Ampak moja filozofija je verjetno drugačna, kot od večine tu. Čas je, da LX3 najde novega lastnika. Se kdo javi?

Poletno hrčkanje

Ja, vidi se, da sem po mami Gorenc. Odkril sem Urbano in sedaj se s Strido pripeljem do Črnuč in hop na šestko do Bavarca, potem pa še slab kilometer do službe. Vsega skupaj 5 kilometrov v eno smer. Cena za ta hec? 1,6€, z vlakom pa 2,10€. Saj pravim, Gorenc. Čistokrven.

Vsepovsod krave

Velika planina, prejšno nedeljo. Kamorkoli se obrneš, krave. In prav je tako.

Trojica iz Yume

Veliki, težki, zlobni. Arsat 30mm f3.5, Carl Zeiss 50mm f4 in Hartblei 150mm f2.8, vsi v osnovi za srednji format. Dodaš ustrezen adapter in dobiš zanimive objektive tudi za Leica format. Namreč srednji format ima večjo razdaljo med zadnjo lečo in ravnino risanja, kar se da s pridom izkoristiti za dodaten obroč, ki zna nagniti objektiv (tilt adapter). Nekaj slik za lažjo predstavo.

Objektiv v normalni legi.

Objektiv zvrnjen za 8 stopinj navzdol.

In še obrnjen navzgor.

Mislim, da fotke bolj ali manj govorijo zase. Sedaj pa ... isti efekt v PSu? Ja, ampak je razlika. Recimo pri drugem primeru ni teorije, da bi to naredil pri najbolj odprti zaslonki. Skratka, če veš, zakaj rabiš, zna biti prekleto uporabno. Presenetilo me je še nekaj, ostrina. Vsi trije presenetijo, pri najbolj odprti zaslonki samo gledaš ostrino in se čudiš. Za konec pa še Arsatova leča. Brez težav bi jo lahko uporabil za helioport. Rok, hvala.

Sigma 24-70mm f2.8 IF EX DG HSM

Priznam, Sigma me v zadnjem času zelo preseneča. Pozitivno. Najprej 50mm f1.4, sedaj prenovljen 24-70mm. Da gre za temeljito prenovo, ne le lepotno, priča že sama zgradba, 14 elementov v 12 skupinah, stara je imela 13 elementov v 14 skupinah. Potem je tu HSM motor za ostrenje, pa tudi zasnova je druga. 24mm se prične takoj, ko objektiv izvlečeš, postane 70mm. Pri starem objektivu je bilo ravno obratno. Zaradi tega postane objektiv dokaj majhen v primerjavi s starim modelom, prav tako s Canonovim 24-70. In če stari bil po optični plati le malo za njim, a krepko zaostajal pri hitrosti, je novinec hiter in natančen. Tako recimo postane malce bolj jasna visoka cena, ki je še vedno bistveno nižja od originalov. A bistvene razlike ni, vsaj pri Canonu. Ok, manjka še tesnenje, ampak za večino amaterjev in tudi profijev, ki ne rabijo delati v dežju, je zadeva krasna. Za konec le še nekaj testnih slik.

Osnovni motiv

Zaslonka f6,3 - center, ni pripomb.

Zaslonka f6,3 - gornji rob, ostrina na mestu.

Zaslonka f2,8 - center, ne nisem se zmotil v zaslonki.

Zaslonka f2,8 - gornji rob, nekaj globinske neostrine, ostrina malce pade - a to je pričakovano.

Ja, Sigmi je uspelo narediti zelo dober objektiv, ki je vreden svojega denarja. Za kaj več je le še original, pa vprašanje, koliko se res splača. Ampak to je le moje mnenje.