Nedeljsko branje - paradoks sistema NEX

Da nadaljujem tarnanje in rečem še kakšno besedo čez Sony NEXe. Pravzaprav ni veliko za povedat. Sony se je projekta lotil zaradi tega, ker je bila naveza Olympus - Panasonic uspešna in je hitro pristavil svoj lonček. Še manjši fotoaparat, večje tipalo in za začetek trije objektivi. Ta številka je sedaj narasla 7, večina je fiksnih. In če so bili prvi NEXi usmerjeni bolj med tiste, ki ne želijo kompaktov, DSLRjev se pa bojijo, je NEX7 pokazal krepko več. Vgrajeno elektronsko iskalo, cel kup gumbov za nadzor ter končno možnost uporabe zunanje bliskavice naredijo ta fotkič hudo resno orodje. Sedaj pa ampak, in to dvakrat. Najprej tipalo, ki ima 24 milijonov točk. Preveč, šum je na nivoju micro 4/3, rešuje ga večji dinamični razpon. NEX5N je sicer bolj podoben prejšnima dvema, a ima tipalo s 16 milijoni točk, ki se obnese bolje. In drugi ampak, veliki objektivi. Namreč niso prav veliko manjši, kot za zrcalno refleksne fotoaparate, na primer 18-200 je tako velik, da je fotoaparat dobesedno pokrovček na drugem koncu. Edini majhen objektiv je 16mm f2,8, ki pa ravno ne blesti v kvaliteti. In še tretjič ampak (tokrat pozitiven), če imaš objektive z navojem M39 oziroma Leica M bajonetom, pa NEX7 zaradi vgrajenega iskala postane hudo zanimiva roba. Bolj, kot rabljen M8, pa še bistveno cenejši je. Pod črto, NEX je postal resen konkurent, ki ga zavirajo veliki objektivi. Če Sony reši to težavo, imamo zmagovalca med brezzrcalnimi fotkiči. In to je orožje, s katerim je zdaj na pohodu sistem micro 4/3. Naslednjič zaključek trilogije z nastopom ostale trojke.

Komentarji

  1. Nekaj me je prešinilo, ko sem se igral s NEX-3, saj ima možnost da se nastavi velikost slike na M, ki je pri meni 7.2 mio točk... potem bi lahko pri NEX-7 če bi zmanjšal število pixlov se izognil problemu šuma, a je kdo probal narediti takšen test?

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave