Instagram 2

sreda, 31. avgust 2011

Podvodni Portorož

Priznam, zadnja stvar, za katero sem mislil, da jo bom zagledal tako rekoč takoj pod pomoli na portoroški plaži so bili leščurji. Pa ne nekaj, na stotine! Baje so tudi na koprski plaži, enega sem opazil na strunjanski plaži. Skratka, so tako rekoč povsod :). Najde se tudi nekaj drugega morskega življa, salpe, ušate, ciplji, ampak za to bi potreboval kaj več, kot le plavalna očala, ki v dobri minuti postanejo vsa meglena.







torek, 30. avgust 2011

Naprodaj Canon 85mm f1.8

Objektiv je nov, dvakrat rabljen, cena pa ugodna (340€ skupaj z zaščitnim filtrom). Če koga zanima, se toplo priporočam (v komentarjih pa naprej). BTW, objektiv je krasen, samo pe potrebujem ga.

ponedeljek, 29. avgust 2011

Panorame

Ja, še posebej, če fotoaparat vse opravi, ti se le lepo vrtiš od desne proti levi ali obratno ... saj ne uspe vsaka, pri morju se vidi kup napak, a za zabavo več kot dovolj.









nedelja, 28. avgust 2011

Nedeljsko branje - kriza

Greš na dopust in z enim fotoaparatom narediš 95% posnetkov, drug pa se bolj ali manj preklada v torbici. Prvi je kompakt, drugi micro 4/3. Stvar je namreč preprosta, predvsem pa dejstvo, da je bil kompakt vedno zraven. In čisto zadovoljiv. Predvsem pa vedno zraven. Saj pipetkanje hitro pokaže razliko, da o visoki občutljivosti niti ne govorim, a vseeno, tisto, da je vedno poleg, odtehta. Ok, sedaj pa vprašanje, zakaj se je malo večji in boljši fotoaparat prašil? Ni se mi ga dalo vleči s seboj. Od tu naprej se lahko vsak s telefonom, ki ima na zadnji strani logo ugriznjenega jabolka začne tolči po prsih (in vsi ostali z dobrim fotoaparatom v telefonu, HTC Wildfire ne spada v to kategorijo), a razlika med njimi in fotoaparati še vedno je. V širini zajema recimo, kompakti imajo danes praviloma 28mm marsikateri tudi 24mm, telefoni 35mm. Poleg tega še nisem videl normalnega telefona, s katerim greš lahko nekaj metrov pod vodo in slednji to preživi brez posledic. Tako je pa mala roza zadeva s celo vrsto avtomatskih programov dobesedno raztura. Nič me ni zmotilo, da nima niti enega polavtomatskega, kaj šele ročnega programa. Niti surovega zajema. Vse avtomatika, od A do Ž. Ampak vklopiš podvodni način in bo izravnava beline pravilna. Vklopiš avtomatsko sestavljanje panoramskih posnetkov in rezultat je v večini primerov več kot zadovoljiv. Vklopiš program za fotkanje hrane in veš, da bo izravnava beline pravilna in fotografija rahlo nadosvetljena. Prepoznavanje obrazov, celo nasmehov, samo rečeš, hej, nasmejte se in nastanejo čisto spodobne fotke za domači album. In to je tisto, kar šteje.Več za v žep ne rabim, morda še telefon, ki je tako ali tako prevzel vlogo osebnega računalnika. Fotke seveda sledijo.

torek, 16. avgust 2011

Tivoli z dveletnikom

Priznam, tega se praviloma ne lotevam, bolj za zabavo kot kaj resnega. Preveč polikano zame :). Tako mimogrede, v Tivoli se absolutno splača, razstava srbskega fotografa je odlična in vredna ogleda.






nedelja, 14. avgust 2011

Nedeljsko branje - Važno je imeti vodni žig!

Za začtek, da se znebim rimskih številk. Naslov je takoj za polovico krajši! Sedaj pa k novi, pravzaprav stari temi, vodnemu žigu ali watermark-u po slovensko. Tega zelo veliko foto navdušencev veselo lepi na svoje fotke. Eni so majhni, diskretni, da ga komaj opaziš, drugi veliki, da se vprašaš, ali je pomemben vodni žig ali fotografija. Tudi postavitev je pomembna, večina ga postavi na fotko v spodnji desni kot, nekateri ga celo nalepijo na sredino posnetka, tako, kot to naredi iStock. Ampak veste, ena mala razlika je med enim amaterjem in Istockphoto stranjo, v zaželjenosti fotografij, da o količini obrnjenega denarja niti ne govorim. Vodni žig je kljub temu potrebno imeti. Kaj pa, če se vseeno najde kak nepridiprav in bi rad imel našo fotko? Zaradi tega so najboljši taki vodni žigi, ki v celoti pokvarijo celoten posnetek, vključno s tistim namenom, zaradi česa je bil postavljen na blog, ogledom. Pogledam prvo fotko, vidim krasen velik vodni žig, ki se praviloma konča na "-photography" in čeprav posnetek obeta, preskočim branje, takih se pač izogibam. Še zdaleč nisem edini. Blog je namreč neke vrste časopis, ki ga spremljajo bralci. In bralci želijo videti fotografije, ne vodne žige. Poleg tega, če vas skrbijo kraje, teh je tako malo, kot je sedmic pri Lotu, ali še celo manj. Pa tudi zaslužek je veliko manjši. Ali gre preprosto za to, jaz kradem tebi, ti pa meni ne boš?

torek, 09. avgust 2011

Ptiči

Če bi me kdo vprašal, zakaj sem si nabavil 100-300mm objektiv, je odgovor preprost - zaradi ptičev že ne. Ampak so me kljub temu pograbli. Spodnjo čapljo sem preganjal dobro uro, bližje ni pustila. Zame čisto dovolj. Ja, barve, vem.












nedelja, 07. avgust 2011

Nedeljsko branje XXXIII - Fotografske kurbe

Moj kolega je pred kratkim doživel naslednji telefonski klic:
 - "Halo, stari, tvojo fotko rabimo za plakat, bi jo dal?"
 - "O, super, hvala, sem res vesel."
 - "Ja, veš, tvoje fotke so itak najboljše. Ampak veš, plačal bi ti pa ... en CD in mikico, bo ok?"

Od tu gre zgodba v dve smeri, na eni strani amaterski fotograf, ki samo, da je pod odrom, na drugi nekdo, ki živi od tega. Začnimo s prvim:
- "O, zakon, hvala, še kdaj :)."

In odfrči v nebesa, ker je njegov najljubši bend (ali pa tudi ne, saj niti ni važno) vzel njegovo fotko, in to ne le za spletno stran, ampak kar za poster! Profijev odgovor bi bil preprost, sogovornik bi na drugi strani slišal le še "tu tu tu tu tu ...". Imena v tej zgodbi niti niso pomembna, a na eni strani gre za zelo znan bend, na drugi za znanega fotografa. Stvar je namreč zelo preprosta, bendu pomeni plakat tudi nekaj zaslužka, enako kot CD, majice in druge spominske zadeve, ki jih feni radi kupujejo. Skratka, bend hoče na koncu od tega nekaj zaslužit. Tega ne dela zaradi tega, ker to počnejo tudi U2, ampak iz preproste ekonomske računice. Jasno, če fotografu ne rabijo plačat, toliko več ostane njim. Ja, vem, o tem sem že pisal, ampak zgodba je tako sveža, da sem jo preprosto moral še enkrat napisati. Kolega mi je v nadaljevanju povedal, da se mu to dogaja tako rekoč dnevno, velikokrat tudi od komercialnih medijev. Seveda, fotografija je dražji del vsakega časopisa ali revije, zakaj pa mislite, da Delo revije rakom žvižgajo? Zaradi previsokih honorarjev fotografom, kaj pa drugega! Vem, ne rabite mi pravit, da se foto posel spreminja. Se je in se še bo. Vprašanje, ki se mi pri tem ponuja, je vsebina zaradi tega boljša ali slabša? Na ta odgovor bo potrebno še nekaj časa počakat, vsekakor bo še zanimivo. BTW, cena za fotko za poster - 100€. Malo, malo ...

četrtek, 04. avgust 2011

Olympusovih 12mm, drugič

Tako je, zadeva je prišla v Slovenijo in je DOBAVLJIVA!!! Malo daljši razmislek in ponovni sprehod me je še enkrat prepričal v to, da je Olympus naredil hudo dobro zadevo. Tako, kot se spodobi. In tako, ki je v micro 4/3 razredu krepko manjkala. Hitro ostrenje, dobra ostrina pri odprti zaslonki, relativno majhen, tak je ta objektiv. Ni veliko za povedat, ampak predvsem za uporabljat. Kar bo pri marsikoga držalo nazaj, je cena. 840€ je priporočena prodajna cena, kar ni malo. Pravzaprav že v razredu objektivov za 35mm format. Sigma 24mm je recimo skoraj pol cenejša. A tudi bistveno večja. Canon/Nikon po drugi strani je še za eno zaslonko boljši, a dvakrat dražji. Seveda je tudi ta bistveno večji. A vseeno, objektiv je vreden svojega denarja natančno toliko, kot ga uporabljaš. In ker spadam med širokokotne navdušence, bo pri meni dosti delal. Še nekaj fotk iz današnjega pohajkovanja ...