Nedeljsko branje - o lenobi in Sonyu RX1

Priznam, lenoba sem. Še večja lenoba sem pri fotografiranju. Hočem, da vse opravi fotoaparat, jaz si le želim pritiskati na sprožilec. Jebiga, takšen sem. Trenutno pri tem podpiranju lenobe sodelujeta dva fotiča, Olympus E-M5 in Sony RX100. Oba imata prepoznavo obrazov, oba imata avtomatski ISO, oba imata milijon nastavitev, oba komaj opaziš, da ju imaš s seboj. In oba svoje delo spodobno opravita. Zadnjič sem z njima fotkal Projekt REM, fotke ste že lahko videli med objavami. Oba fotiča sta se obnesla, E-M5 je delal naravnost fantastično, neostrih je bilo zelo malo. RX100 se je bolj lovil, nekaj tudi mojih napak s predolgimi časi, čeprav je tudi z njim uspelo kar nekaj odličnih posnetkov. Skratka, tudi z majhnimi se da, pomembna je tehnika :).

Sony RX1 ... hočem ga! Prva misel. Druga misel - pizda, majhno ohišje, velik objektiv, v žep več ne gre. In smo tam, kjer je trenutno NEX. Ok, tudi Leica ne gre v žep, ampak zakaj potem narediš tako majhno ohišje, razen da poveš, znamo ga narediti? Malo večji bi lahko bil, če bi imel še EVF, bi si rekel, to je to! Ampak ne dvomim, da se ne bo prodajal. Cena je res visoka, po drugi strani pa tipalo polnega 35m formata, Zeissov objektiv .. zna povleči. Meni bo RX100 prav lepo služil, čeprav ima dve ničli več. Pa še to, med RX1 in RX100 je še RX10 ... ampak po moje bo počakal na IFO.

Dodatek:
Bolj ko razmišljam o RX1, bolj me mika, ampak potem bo Canon 5D šel ... (šmrc). Začel bom s Tokino 300mm f2,8 (ročno ostrenje in zaslonka), če koga zanima?

Komentarji

Priljubljene objave