DSLR, adijo

Prejšni teden je šel še zadnji kos DSLR opreme od hiše. S težkim srcem na eni strani in kančkom solze v očesu, konec koncev so bili zrcalno refleksni fotiči moj stalni sopotnik več kot 18 let. Ampak ko ugotoviš, da si v zadnjem letu DSLR uporabljal manj kot desetkrat, je čas za resen razmislek. Je vredno imeti doma opremo, ki se predvsem praši ali je bolje, da gre v roke nekomu, ki jo bo uporabljal? Tri tedne mučenja, predvsem čustvenega vlakca smrti, na koncu je odločitev padla, gre od hiše. In je šel. Ostaja le še micro 4/3 in dva kompakta, oboje za moje delo zadostuje. Zadnje čisto resne stvari sem delal recimo le s Sonyem RX100, brez večjih težav. Naročnika niti ne briga, s čim je narejeno, važen je rezultat. Se sicer najdejo pacienti, ki nevemzaradičesa (pravzaprav tipično slovensko, če nimaš dragega avtomobila/velikega fotoaparata, potem sigurno nisi uspešen oziroma dober) znajo kaj reči, ampak se ne sekiram. Fotografija že nekaj časa ni moj glavni vir dohodka, pravzprav je postal zelo postranski, bolj zaradi zabave. Poslov si ne iščem, če me najdejo, prav, če ne, tudi prav. In zato, da bom na koncu dneva imel za morda za 5% boljši posnetek, ne rabim 3x dražje opreme. Saj razumem nekoga, ki se želi baviti s fotografijo in gleda vse profi reporterje na televiziji, ovešene z velikimi fotiči in še večjimi objektivi, to je tisto, kar je potrebno imeti. Večje je boljše. Res je, micro 4/3 in tudi NEXi ne zmorejo vsega, so počasnejši pri ostrenju, imajo slabšo kvaliteto slike, ampak ko grem z družino na sprehod, se mi 5kg foto nahrbtnika za to, da bom posnel nekaj malenkost boljših posnetkov ne da nositi s seboj. Povprečna teža moje torbice je okoli enega kilograma, notri pa objektivi, ki pokrijejo od 14 do 600mm (35mm ekvivalent). Ko grem fotkat Izštekane, imam tri fiksne z zaslonko f2.0 in manj. Kar je bolj pomembno, delo opravim enako dobro, kot prej z DSLRjem. Še več, fotič lepo prepoznava obraze, ostri na njih, niti fokusnih točk ne rabim spreminjati, pod/nadosvetlitev je bolj za rezervo. Skratka, da se. Brez večjih težav, globinske neostrine je malo manj, ampak bom že preživel. Nisem minDOF junkie, ni nobene potrebe po temu in ne boste verjeli, micro 4/3 celo ima nekaj globinske neostrine. Skratka, DSLR je odšel, niso pa z njim spakirale tudi sanje o naslednjem FFju. Zelo verjetno to ne bo Leica M, ampak bolj v stilu Sonya RX1 z izmenljivimi objektivi in upam z bolj normalno ceno. Do takrat pa bom živel z majhnim. Tipalom. In fotoaparatom.

Komentarji

  1. He he, lepo in čustveno popisano slovo. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Veš da mora biti malo bolj solzavo :). Sem se pa kar dolgo časa oklepal kompleta, češ saj ga bom kaj rabil ...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave