Instagram 2

nedelja, 28. oktober 2012

Nedeljsko branje - ponavljanje zgodovine

Se spomnite, ko so nas sredi devetdesetih poizkušala podjetja prepričati, da je nujno potreben nov format filma, APS? Naredili so nekaj fotoaparatov, predvsem kompaktnih, potem pa je zadeva hitro utonila v pozabo. No, iz tega se je razvilo tipalo podobne velikosti, kot jo je pokrival APS-C format, bila sta še H in P. Malo zgodovine za začetek. In ko sedaj gledam ponudbo fotoaparatov, imam občutek, da se bo zgodovina ponovila.
Photokina in celotno letošnje leto sta prinesla kar 8 FF fotoaparatov. Canon EOS 5D mark III,  6D, Nikon D800, D800E, D600, Sony A99, RX1, Leica M-E in M. Ok, če zadnja dva damo na stran, vsi ostali stanejo med 2.000 in 3.000 evri ali celo manj. Na drugi strani je poplava brezrcalcev, kar je bolj pomembno, Olympusu in Panasonicu je z zadnjimi modeli uspelo ujeti APS-C fotoaparate. Malo še zaostajajo, a so konkurenčni. In vmes, APS-C. Bolj ko ga gledam, manj mi je jasno, zakaj se ga proizvajalci sploh še oklepajo. Ni dosti manjši, kot FF, objektivi so veliki, zaradi zrcalca in drugih tehnikalij tako rekoč enako dragi za izdelavo, kot FF (cenejši deli, ni prizme, vse to poceni, a vseeno so zahtevnejši kot brezzrcalci), skratka nobene pametne konkurenčne prednosti. Pustimo ceno ob strani, ki seveda mami potrošnika, a sem mnenja, da se bodo veliki obrnili na eni strani na FF in na drugi na brezrcalce. Prehod zna biti dolg, pravi trend bomo videli šele na prihodnji Photokini, a upam si napovedati, da se od APS-C DSLRjev lahko poslovimo.

5 komentarjev:

  1. Par pomislekov glede napisanega.

    Oba največja igralca na trgu digitalnih fotoaparatov in pripadajoče optike (Nikon in Canon), se še nista v polni meri angažirala v razvoj produktov iz brezzrcalnega razreda. Nikon ima svoj NIkon 1 sistem, Canon pa je dosti nazorno pokazal, da je njihova vizija brezzrcalnih fotoaparatov v razvoju APS-C brezzrcalcev. Lahko, da bojo naredili kaj manjšega, bomo videli. Potrebno se je zavedati, da tudi visoko ločljivostni miniaturni LCD zaslončki, ki jih nekateri uporabljajo pri svojih brezzrcalcih, niso poceni. Velikost samega senzorja, sicer upliva na velikost optike, vendar pa manjši senzor prinese manj kreativnih možnosti, ki jih prinaša boljši nadzor globinske ostrine pri večjih senzorjih.

    DX in APS-C DSLR-ji imajo svojo mesto na trgu in med potrošniki, tega se zavedajo tudi veliki igralci na trgu digitalnih fotoapartov. Če pogledamo, kdo se je resno lotil brezzrcalcev, lahko vidimo, da so to tista podjetja, ki jim ni uspelo v polnosti ujeti korak s konkurenco, na področju DSLR-jev. Olympus je zavozil svoj odlični E sistem, preprosto zato ker so prisegali na manjše senzorje in nepravega dobavitelja senzorjev (na začetku Kodak), ki ni bil sposoben parirat konkurenci, tržni delež, ki so ga imeli v segmentu DSLR je bil premajhen, da bi se jim izplačalo vlagati v razvoj. Logična in tudi genialna poteza Olympusa je bila, da so ustvarili nov segment digitalnih fotoaparatov, in ga agresivno oglaševali ciljni publiki. Marsikdo je ugotovil, da je DSLR sistem za njega prevelik in, da ne potrebuje vsega kar DSLR ponuje. Panasonic, ki je bil na trgu digitalcev znan predvsem kot izdelovalec kompaktnih digitalnih fotoaparatov in partner Leice, je v 4/3 videl priložnost in jo tudi izkoristil. Samsung je v evropi bolj malo znan, čeprav imajo zanimiv sistem brezzrcalcev. Edini od velikih, ki je resno zagrabil v brezzrcalni razred je Sony, ki pa tako ali tako gradi svoj sistem na DX oziroma sedaj tudi FF (FX) formatu senzorjev pri brezrcalcih. V zadnjem trenutku pa se je v igro vključil tudi Fuji, za katerega smo že mislili, da je odnehal z digitalnimi fotoaparati, vendar tuedi Fuji vidi svojo priložnost v Brezzrcalcih z večjimi senzorji.

    Če se vrnem k DSLR razredu, verjetno ni neke pretirane bojaznosti, da bi kateri od obeh razredov (APS-C ali DX) v kratkem izginil iz obličja trga digitalcev. Logika je zelo preprosta. Očitno je izdelava DSLR-jev APS-C in DX razreda zelo poceni (vsaj vstopni razred) optika je cenovno zelo dostopna ob enem pa nudi uporabniku, tudi zelo široko paleto različnih objektivov, ki si jih tak kupec lahko privošči, kar je najbolj pomembno, ta razred omogoča v kreativnem smislu zelo dober približek FF razredu, tudi optika je povečini kompatibilna. Potrebno je tudi upoštevati izredno velik trg rabljene optike za DSLR fotoaparate, ki dostopnost sistema še približa kupcem.

    Skratka ni za pričakovati, da bi proizvajalec, kot je Nikon, ki je do sedaj izdelal 70 milijonov objektivov, ukinil DX razred, ki je vstopnica v svet DSLR fotografije, verjetno podobno velja tudi za Canon in Sony.

    OdgovoriIzbriši
  2. no pa se moj šlogec iz kofeta.. oboji crop in FF DSLRji bodo v vecini postali brezzrcalci.. je le tolk cenejs oz. se bo

    OdgovoriIzbriši
  3. Saj nisem rekel v kratkem, na dolgi rok pa se bodo stvari spreminjale v korist brezrcalcev. Sony je ta korak že naredil, drugi bodo zagotovo sledili.

    OdgovoriIzbriši
  4. Trenutno je v klasiki (DSLR in zrcalo in zaklop)še vedno ogromno zaslužka, je pa to kar je Sony naredil z Alpho in SLT sistemom, vsekakor velik korak naprej.

    OdgovoriIzbriši