Nedeljsko branje - X Faktor

Razmišljam o fotoaparatih, ki so pri meni imeli X Faktor. Nekaj več, malenkost, po kateri sem si jih zapomnil in bi jih zopet imel. Tako mimogrede, fotičev ni bilo malo, 9 analognih, digitalce sem pa nehal štet, blizu 30, morda kakšen več. Ne sprašujte.
Od klasike sta dva, ki sta vredna X-a, Canon AT-1 in Contax T. Prvi zaradi tega, ker je bil moj učni fotič, od elektronike je imel le svetlomer, vse ostalo ročno. Preprost, a učinkovit fotoaparat, ki je še danes uporaben. Contax T je malo mlajši, v družino prišel pred kratkim, a je zadeva, ki jo preprosto moraš imeti rad. Tako majhen, da gre v žep, z ročnim ostrenjem tipa Leica in čisto spodobno sliko. Najboljše, kar je nemško japonska naveza spravila skupaj v osemdesetih letih. Pri digitalcih lahko izpostavim kar nekaj škatlic, začel bi s Sonyem R1. Ja, ne morem ga pozabit. 24-120mm objektiv, za tiste čase odlično tipalo, le počasen je bil. Canon 5D je vsekakor zelo visoko, le prvi dosegljivi FF fotič. In od zadnje runde, Olympus E-PM2. Tisto, kar od brezzrcalca pričakuješ, majhen, zmogljiv, hiter. In sedaj, Bo treba konkretno preverit Fujijev sistem, če tudi ima X Faktor, ne le X v imenu.

Komentarji

Priljubljene objave