Instagram 2

ponedeljek, 31. marec 2014

Mimogrede.





ponedeljek, 17. marec 2014

Fotografske

Ja, najbolj zanimiv je srednji, Jože Suhadolnik, Delov fotograf. Spremljajte ga, se splača. Levo Matjaž Ropret, desno Lenart Kučič. Oba Infoteh rubrika, Lenart pa še mnogo več.



nedelja, 16. marec 2014

Nedeljsko branje - Fujifilm X-E1

Piše le leto 2014 in pišem o fotiču, ki se je prvič predstavil pred skoraj dvema letoma. Vmes dve posodobitvi, X-E2 in X-T1. Ampak kljub temu je X-E1 zanimiv. Vsaj dva razloga, prvi je cena, ki je v tem trenutku hudo konkurenčna, drugi pa sam fotič s spodobnim tipalom in uporabnimi možnostmi. Na prvi pogled je zadeva hudo oskubljena, ni klasičnih PASM programov, ampak le gumb s časi, vmes je avtomatika. Obroč z zaslonko je na objektivu, tu je še gumb za pod/nadosvetlitev. In to je to. Pravzaprav vse, kar rabiš. EVF zmore spodobnih 2,3 milijona točk, LCD pa nič posebnega. Vse ostalo pa v fotiču. Spodobno tipalo, ki brez težav tekmuje z ostalimi in preseneča predvsem pri dinamičnemu razponu. O šumu ne bom izgubljal besed, je dokaj blizu NEXu in micro 4/3, morda ga je malo manj, a dinamični razpon je druga zgodba. Tukaj Fujifilm res zablesti. In ko to povežeš z optično odličnimi objektivi, postane ta sistem hudo zanimiv. Presenetila sta me dva, 35/1.4 in 55-200/3.5-4.8. Oba sta fenomenalno ostra, s spodobnim kontrastom in zelo malo optičnimi težavami. 35tki zamerim le dokaj počasno ostrenje, 55-200 pa dela tako, da se ti smeje. Tisto tiho presenečenje je 18-55/2.8-4, eden od najboljših objektivov s tem delovnim območjem. Zdaj je verjetno moje navdušenje nad Fujifilm sistemom malo bolj jasno. Ideja, ki se je začela z nakupom X-E1 in 35mm objektiva namesto Voigtlanderja 25mm/0.95, oba namreč imata dokaj podobno neostrino in ceno (skupaj z X-E1!) je prerasla osnovne okvire. Kako se bo zgodba nadaljevala, pa poročam.

nedelja, 02. marec 2014

Nedeljsko branje - X Faktor

Razmišljam o fotoaparatih, ki so pri meni imeli X Faktor. Nekaj več, malenkost, po kateri sem si jih zapomnil in bi jih zopet imel. Tako mimogrede, fotičev ni bilo malo, 9 analognih, digitalce sem pa nehal štet, blizu 30, morda kakšen več. Ne sprašujte.
Od klasike sta dva, ki sta vredna X-a, Canon AT-1 in Contax T. Prvi zaradi tega, ker je bil moj učni fotič, od elektronike je imel le svetlomer, vse ostalo ročno. Preprost, a učinkovit fotoaparat, ki je še danes uporaben. Contax T je malo mlajši, v družino prišel pred kratkim, a je zadeva, ki jo preprosto moraš imeti rad. Tako majhen, da gre v žep, z ročnim ostrenjem tipa Leica in čisto spodobno sliko. Najboljše, kar je nemško japonska naveza spravila skupaj v osemdesetih letih. Pri digitalcih lahko izpostavim kar nekaj škatlic, začel bi s Sonyem R1. Ja, ne morem ga pozabit. 24-120mm objektiv, za tiste čase odlično tipalo, le počasen je bil. Canon 5D je vsekakor zelo visoko, le prvi dosegljivi FF fotič. In od zadnje runde, Olympus E-PM2. Tisto, kar od brezzrcalca pričakuješ, majhen, zmogljiv, hiter. In sedaj, Bo treba konkretno preverit Fujijev sistem, če tudi ima X Faktor, ne le X v imenu.