PRVIH MILJON FOTOGRAFIJ

Pošta

2012-02-16T08:00:00.000+01:00

Izštekani - Maya

2012-02-13T08:00:00.000+01:00

Ena taka super sproščena zasedba, smeškoti letijo iz vseh smeri, da o odlični glasbi sploh ne govorim. Vsekakor za poslušat.

Več fotk pa na Facebook strani Izštekani, povezava do posnetka, če ste slučajno zamudili pa tukaj.

Nedeljsko branje - Blogerska revija

2012-02-12T08:00:00.000+01:00

Priznam, predolgo razmišljam o tem in še vedno je vse skupaj le v fazi razmišljanja. In bo kot kaže tudi tako ostalo. Namreč že dolgo časa me muči ideja o blogerski reviji, pa ne klasični, ampak fotografsko obarvani. 32 strani, 5, 6 dobrih zgodb, kakšne posamezne fotke, morda kakšen članek. Nekaj, kar bi se umestilo med revijo Kamero in umetniško usmerjenim Emzinom in Fotografijo. Zadeva je izvedljiva, s tiskom na zahtevo. Nobenih dodatnih stroškov, kolikor izvodov se proda, se proda. Ko sem spraševal blogerje, so bili fantje za, le da se je potem vse skupaj ustavilo. Kje sem se izgubil, namreč nisem oblikovalec in nobenega ne poznam. Žal. Poleg tega tudi nimam dovolj časa, da bi vse skupaj postavil in spravil do tiskarja. Skratka, če koga zanima, ideja je tu, z veseljem pomagam. Tisk bi bil v Sloveniji, cena zaradi tiska na zahtevo ne bi bila nizka, prav visoka pa tudi ne. Skratka, je kakšen pogumnež, ki bi se tega lotil? Materiala je dovolj, le delat se je potrebno spravit.

Neka osnovna ideja, če bo komu všeč.

Postaje

2012-02-09T08:00:00.000+01:00

Kulturni praznik ...

2012-02-08T08:00:00.000+01:00

... brez ministrstva za kulturo.

Sprehod čez prehod

2012-02-06T08:00:00.000+01:00

Nama, med čakanjem na avtobus.

Nedeljsko branje - DOF

2012-02-05T08:50:00.000+01:00

Ja, če ne veste, kaj ta kratica pomeni, potem s tem nimate težav :). A ko gledam večino fotografij na blogih in spletnih galerijah, pa dobim občutek, da drugače ne gre. Oziroma da bi bila fotka brez tega slaba, dolgočasna. Ja, res je. Do neke mere. Poglejte malo fotke znanih fotografov, pa ne le reportažnih, tudi modnih. Koliko jih uporablja minimalno globinsko ostrino? Bore malo. Ta trend je zanimiv predvsem na internetih, ko večina novopečenih fotografov v tem vidi možnost, kako z malo truda narediti zanimiv posnetek. Ampak, malo truda, malo glasbe, posnetek pa še vedno nezanimiv. Preden me začnete zabijati nazaj, saj moje fotke dobivajo same dobre ocene v spletnih galerijah oziroma glej, koliko je ta fotka dobila lajkov na Fejstbukovi strani, se vprašajte, kdo vse vam je dal dobro oceno. Taki, kot vi ali kateri od priznanih mojstrov? Minimalna globinska ostrina je bolj ali manj internetni trend in v iskanju boljše fotografije se mu je pametno izogniti. Raje fotkajte tako, da bo kader zanimiv kot celota in ne le njegov manjši del. Pa veselo fotkat :).

Podhod

2012-02-02T08:00:00.000+01:00

Skodelica čaja

2012-01-30T08:00:00.000+01:00

Bolj poredko v baru, a za razliko stara klasika, Earl Grey. Jan, hvala :).

Nedeljsko branje - Sveta Trojica

2012-01-29T08:00:00.000+01:00

Brez skrbi, je fotografsko branje, ne versko. Ali pač? Poleg tega, da fotografi verujemo vsak v svojo znamko, imamo ponavadi še kakšne manjše bogove ali svetnike, ki jim z drugimi besedami rečemo objektivi. Z njimi se ponavadi začnemo ukvarjati zelo zgodaj, takoj, ko se odločimo za našo veroizpoved. Nekateri ostanejo s prvimi patroni dolgo časa, drugi jih hitro zamenjajo, skratka, vsak si sam sestavi svoj nabor malih bogov oziroma svetnikov, pardon, objektivov. Sedaj pa k Sveti Trojici, ki ima v fotografiji svoj pomen in je praviloma vezan na objektive s stalno goriščnico. Pravilo je preprosto, široki, srednji in teleobjektiv. Največkrat za ulično fotografijo oziroma splošno rabo, splošno uveljavljene goriščnice 28, 45 in 90 mm. Še ena malenkost, objektivi so praviloma svetlobno močni, se pravi vsaj f2,8 ali manj. Zaslonka f1,4 za vse tri? Zakaj pa ne. Koga to morda spomni na kaj? Jep, Contax je imel točno tako kombinacijo goriščnic. Moja prva sveta trojica je bila še analogna, Canon AT-1 in objektivi 24, 50 in 100 mm. Majhna torbica, prostor za nekaj filmov in akcija. Digital je naredil spremembo, 20, 35, 135 mm. Ok, morda bi bila kakšna 85tka bolj uporabna, a vendar je Canonova 135tka res odlična zadeva. 35tka je moj glavni objektiv, 20tka pa je zamenjala 24tko, ko sem hotel še malce širši kot. Canonov 24 mm f1.4 (obe varianti) sta boljši, kot Sigma 20 mm, a ima slednja še nekaj milimetrov več in rahlo zaprta daje čisto spodobne rezultate. Tako spodobne, da sem Zeissa 21 mm f2,8 kar lepo odmislil. V svetu micro 4/3 je stvar bolj podobna klasiki, 12, 25 in 45 mm. Prevedeno na 24, 50 in 90 mm. Včasih pa to trojico nadomesti le en, Panasonicova palačinka 14 mm. Prišel v kompletu z GF2 in najprej sem ga mislil prodati, potem pa premislil. Majhen, a uporaben in s hitrim ostrenjem. Tako velik, da gre brez težav v malo večji žep skupaj s fotoaparatom.
Namen Svete Trojice je torej jasen, z nekaj objektivi pokriti glavne gorščnice, ki so zanimive za večino "normalnih" situacij, s katerimi se srečuje fotograf. A če so goriščnice sedaj jasne, kako je z njihovo dosegljivostjo? V svetu polnega 35 mm formata ni težav, izbire je kar nekaj, veliko tudi na račun zgodovine. V APS-C svetu pa se vse skupaj obrne na glavo. Nikon je recimo poskrbel za krasen 35 mm f1,8 objektiv, uporaben je tudi 50 mm in 85 mm, zmanjka pa pri širokem kotu. Niti enega objektiva ni na voljo. Pri Canonu je še slabše, 35 mm f2 je sicer čisto spodoben, a krepko zastarel, prav tako 50 mm f1.8, ki pa je na srečo vsaj zelo poceni. Tudi tu manjka širokokotnik. Pentax ima nekaj zanimivih palačink, zopet brez širokokotnika, tudi Sony nekaj brca v tej smeri in da, pravilno ste ugotovili, širokokotnika tudi tu ni. Stanje se izboljša med brezzrcalnimi fotoaparati, Sony ima pokrite goriščnice 24, 35 in 75 mm, največ izbire pa ima sistem micro 4/3, ki pokriva 24, 28, 40, 50 in 90 mm. Tu je še sveže najavljen Fujifilm X1 Pro, z eno majhno lepotno napako v ceni. Vse ostalo bolj ali manj štima, tudi goriščnice, 28, 50 in 90 mm.
Za konec le še o teži, Canonova trojica skupaj s fotoaparatom tehta slabe 3 kilograme, micro 4/3 pa 850 gramov. Če zamenjam 12tko s 14tko, pa še 50 gramov manj. Le s čim je lažje hoditi po svetu?

P.S.
Canon ostaja. Sem ter tja me kdo še vedno prosi za kakšno resno delo in tam je micro 4/3 bolj za moje zadovoljstvo in rezervo, kot končni izdelek. Teže pa se mi ne da okoli prenašat, ne. Pa krasne tilt objektive imam na Canonu, jih bo potrebno kaj odprašit :).

Sweet 35

2012-01-26T10:25:00.000+01:00

Lensbaby, ki je nekaj več. Nič več menjavanja zaslonk, širši kot, lepa ostrina.

Tromostovje

2012-01-23T08:00:00.000+01:00

In bližnja okolica.

Nedeljsko branje - fotografske knjige

2012-01-22T08:00:00.000+01:00

Tiste, prave, ne priročniki. Načeloma je tako, začneš se učiti iz priročnikov, naslednji korak so knjige mojstrov tega poklica, predvsem njihove monografije. Slednje so tisto pravo čtivo, ki pomagajo na poti navzgor. Seveda, vsak ima svoj pogled, kaj mu je všeč in temu primeren je potem tudi izbor avtorjev. Moja knjižnica trenutno obsega približno 25 knjig, s priročniki vred še bistveno več. Med avtorji so od obveznega Bressona in Newtna še cela paleta ostalih, v zadnjem času kraljuje Anton Corbijn. Kar nekaj knjig sem privlekel iz Londona, v eni knjigarni so jih imeli po 5 funtov, na koncu so bile knjige težje, kot ostala prtljaga. In meni najljubša - Horst, portreti. Pogledaš fotke hollywoodskih div iz 30tih in 40tih let ... i tata bi to znao ...

Eden od naslovov.

Olympus 12-50mm f3.5-6.3

2012-01-20T08:00:00.000+01:00

Primerjava velikosti, Olympus 12-50 je na sredini in je malo večji, kot Panasonicov 14-42 ter malo manjši, kot 14-140.

Olympus lepo dopolnjuje zbirko objektivov za micro 4/3 in zadnja pridobitev je nekaj posebnega. Njihov prvi fly-by-wire oziroma objektiv z elektronskim spreminjanjem goriščnice. Točno tako, kot to že imajo mnogi kompakti. Seveda sledi vprašanje, zakaj? Odgovor je preprost, zaradi videa. Olympus pri tem ni imel v mislih toliko profi snemalce, ampak tistih 99%, ki to počno za domačo rabo. A kljub temu ima objektiv tudi možnost ročnega spreminjanja goriščnice, če želiš to narediti hitreje in eno zanimivo posebnost, makro način. Ja, čisto pravi makro način. Ostrenje je zelo tiho in hitro, ni sicer med manjšimi in če bi še imel zaslonko f2.8-4.0, bi bil odlična izbira. Ok, morda ta objektiv še kdaj pride :). Spodaj je nekaj primerjav, na koncu makro posnetki in video.

Ja, lepa zaslonka :).

Neostrina v makro načinu malo samosvoja, a znosna.

Naprodaj - for sale!

2012-01-18T08:00:00.000+01:00

Torej, nekaj stvari naprodaj. Za začetek, adapter za 4/3 objetkive na micro 4/3, zelo malo rabljen in ker je zadnji 4/3 objektiv šel od hiše, ga več ne rabim. Cena 90€.

Druga stvarca, objektiv Cosmicar 75mm f1.4, televizijski objektiv z M25 navojem in adapterjem na micro 4/3. Lepo pokrije celo površino 4/3 tipala, kako je z NEXom pa nisem preizkušal. Cena 120€ vključno s pokrovčkom, a brez zadnjega pokrovčka. Oboje skupaj še kakšen evro dol ... Ostale informacije pa na alan.orlic ( A ) gmail.com

Izštekani Boštjan Narat

2012-01-16T08:00:00.000+01:00

Pravzaprav vštekan, ampak kljub temu je zvenel odlično. Res je odličen kantavtor.

Nedeljsko branje - nakup brezzrcalca

2012-01-15T08:00:00.000+01:00

Ok, o paradoksih brezzrcalcev sem že veliko napisal in upam, da nisem preveč ljudi odvrnil od nakupa :). Obdelamo še nakup? Verjetno bi bilo lažje narisat kakšno infografiko, bom vseeno poizkusil kaj pametnega napisat. Za začetek, zakaj sploh brezzrcalca in ne klasični DSLR? Mene je potegnilo predvsem velikost samih fotoaparatov in zmogljivost. Ok, so počasnejši, kot DSLRji, ali pa tudi ne. Kakor kdaj. Predvsem so veliko odzivnejši, kot večina kompaktov in meni je to že en pomemben podatek. Druga stvar, menjava objektivov. Ko želim fotkič stisniti v žep, dam gor 14tko in ni prav veliko večji, kot kakšen kompakt. Vzamem manjšo torbico, dam notri štiri objektive in s fotoaparatom vred je skupna teža dober kilogram. In na koncu dneva, ko preštejem, koliko fotk sem naredil z brezzrcalcem ali DSLRjem, je razmerje 10:1. Majhen fotoaparat, manj te opazijo, lažje fotkaš. Velikokrat te niti ne jemljejo resno, kar je seveda dodatna prednost. Sedaj pa, kaj oziroma kako kupiti? Če ostaneš le pri osnovnih objektivih, z nobenim ne zgrešiš. Niti z Nikon 1 serijo ne, ki ima trenutno najmanj lečovja. Ampak takoj, ko se odmakneš od osnove, ti preostaneta le dva resna kandidata, micro 4/3 in Sony NEX. Kaj ta dvojica ponuja? Na eni strani visok ISO, na drugi cel kup objektivov. Ampak predno obdelam objektive, še nekaj o samem delu. Večina brezzrcalcev nima iskala, elektronskega seveda. Tako da se fotka z velikim LCD zaslonom, kar v praksi ni nič narobe. Novi zasloni so velikokrat celo tako dobri, da so lepo vidni tudi na soncu. Problem je drugje, pri daljših objektivih in ročnemu ostrenju. Tam pride elektronsko iskalo še kako prav. Resni kandidati so le trije, Sony NEX7 in dva Panasonica, GH2 ter G3. Res je, se da dokupit iskalo tako za NEX 5N kot za vse Olympuse in Panasonice, razen GF3, a to podraži sam nakup fotoaparata. Naslednje vprašanje je uporaba izmenljive bliskavice, rabiš, ne rabiš? Če je odgovor da, potem le Sony NEX7 in seveda vsa micro 4/3 falanga, zopet brez GF3. In še zadnje vprašanje, fiksni objektivi. Jasno, micro 4/3 tukaj vodijo, a tudi sistem NEX ima kar nekaj zanimivih objektivov. Manjkajo mu predvsem širokokotni, razen 16tke ni nič širšega. Skratka, pred nakupom se splača razmisliti ne le o sami kvaliteti slike, ampak tudi o tem, kaj bodo naslednji nakupi. ti namreč zagotovo pridejo, slej kot prej :).

Olympus 45mm vs Canon 50mm, f1.8

2012-01-12T08:00:00.000+01:00

Hm, nisem si mogel kaj, da ju ne bi primerjal. Ok, skrajno butasta primerjava, ostrina me niti najmanj ni zanimala, ampak neostrina. Lepo se vidi razlika v sestavi leč in način, kako izrišeta ozadje. Bo treba enkrat v kakšen park, spotoma dobiti še kakšno Canonovo 85tko in primerjat. Na obeh fotkah Olympus leco, Canon desno.

Canon ima bolj trdo neostrino, Olympus jo bo zna leše zmehčat. Se lepo vidi tako na lučeh kot na ostalih objektih v ozadju.

Avtobus

2012-01-09T08:00:00.000+01:00

Nedeljsko branje - prekletstvo objektivov

2012-01-08T08:00:00.000+01:00

Pred leti sem prebral članek o enem fotografu, ki je večino svojega življenja fotografiral le z enim objektivom, mislim da s Konico Hexar RF in 45mm objektivom. In bil je odličen fotograf, do trenutka, ko si je kupil še en, 90mm objektiv. Po tem več ni znal tako dobro fotografirati in njegova pot je šla le še navzdol. Zgodba je resnična, žal sem pozabil tako ime fotografa kot članka, mi je pa ostal v spominu. Ok, verjetno pri večini ni tako, a vseeno je morala zgodba drugje, v poznavanju opreme. Predvsem objektivov. Zum objektivi naredijo iz fotografa lenobo, ki za efekt le zavrti obroč in si motiv približa ali oddalji. Razmišljanje se tu konča, kar je škoda. Za razširjanje obzorij je potrebno vzeti v roke en fiksen objektiv in ga spoznati do potankosti. Naučiti se njegov kot le z gledanjem, brez pomoči iskala. Preprosto pač videti motiv, kot ga bo zajel fotoaparat. In to ne velja le za ulično fotografijo, ampak bolj ali manj za vse priložnosti. Ko veš, kaj objektiv zajame se avtomatično postaviš tako, da boš imel vse, kar želiš v kadru. Stopiš bližje ali korak dlje, v stran, če je potrebno. Si omejen le z eno goriščnico, zato moraš začeti razmišljati. Predvsem kaj narediti, da bodo fotografije drugačne. Sam imam le en problem, sem tehničar. Ja, tisti, ki gleda na kvaliteto slike in čeprav gre za brezvezen posnetek, je potrebno analizirati po dolgem in počez. Enako je z objektivi, morajo biti ostri od roba do roba, ne glede na to ali je stal 2.000€ ali 50€. Tehničar pač, zaradi tega sem verjetno tudi dal skozi že preko 60 različnih objektivov. In sedaj razlagam, da je fiksen objektiv tisto pravo. Je, tako za učenje kot za delo. Pomaga spoznavati tiste meje, ki jih drugače nismo pripravljeni spoznati in stopiti preko njih. In to na koncu šteje.

Fujifilm X10 in Canon S100

2012-01-05T08:00:00.000+01:00

Nak, ne bo testa. Samo fotke primerjav pri visoki občutljivosti.Tretji fotoaparat je Panasonic GF2. Zadeva je prav zanimiva, namreč kaže na to, da so kompakti na eni strani zlezli zelo visoko. Res visoko, preko prvih DSLRjev. A po drugi strani se pokaže nemoč majhnega objektiva. Še mini uganka, kateri je kateri fotoaparat? Klik na fotko slednjo seveda poveča :).

ISO 400

ISO 800

ISO 3200

Park Zvezda

2012-01-03T08:00:00.000+01:00

Nedeljsko branje - iskanje prave rešitve

2012-01-01T08:00:00.000+01:00

Ta rek sem verjetno že napisal, če ga nisem, je tu - profesionalci kupujejo tisto opremo, ki jo rabijo, amaterji pa tisto, ki jo želijo. S kolegom Lenartom Kučičem, ki piše za Delo, imava redni dopisovalski ping pong na fotografske teme. praviloma brezzrcalne fotkiče. Oba sva zabredla v micro 4/3, oba iščeva nove variante. S to razliko, da Lenart sem ter tja pofotka še kak film, pri meni te bojazni ni. Ampak sedaj tisto drugo, zgodovina. V luknjo brezzrcalnih fotkičev sem zašel predvsem zaradi obljube po manjših objektivih in fotoaparatih. In to obljubo so mi proizvajalci tudi izpolnili. Kilaža se je krepko zmanjšala, nabor objektivov pa paradoksalno povečal. Ampak to je druga zgodba. Tisto, kar bolj boli je kvaliteta slike. Sistem micro 4/3 tu prav lepo caplja za ostalimi, ki brez težav zmorejo višje občutljivosti, tu pa se zgodba konča pri ISO 800 oziroma 1600. Jasno, če si razvajen na Canon 5D ali Nikon D700, potem je to še bolj očitno, v drugih primerih niti ne toliko. Da ne bo pomote, za vsakdanje fotkanje in še kaj več so ti mali mlinčki super, a kaj, ko si razvajen. Lenart prihaja z drugačno zgodovino, doma se mu svaljka prav lep kompletek, na katerem piše Contax G in trije fenomenalni objektivi. Pa še nekaj krasnih starejših Minoltinih objektivov, ki bi najraje videli digitalca s polnim 35mm formatom. Contax je propadel že pred časom in zaenkrat nič ne kaže, da bi kdorkoli rad obudil to znamko. Na drugi strani pa Sony prav nič ne pokaže, da bo kaj brcal naprej z Alfami serije 850 oziroma 900. Kup dobrih objektivov, pravih fotoaparatov pa nikjer. Možnih obvozov je kar nekaj, noben pa poceni. Od Alf serije 55/77, do NEXov in seveda nadaljevanje zgodbe micro 4/3 s kakšnim GX1 ali G3. Med najinim dopisovanjem sem začel malo bolj raziskovati RAW programe, Lightroom in Bibble Pro dobro poznam, DXOja in Capture One pa že lep čas nisem povohal. K Lenartu hitro letijo primerjave in nekako ugotoviva, da zna Lightroom najlepše posnemati klasični filmski šum, ostali pa to naredijo vsak po svoje. Eden je boljši pri eni stvari, drug pri drugi ... razlike seveda so in so prav lepo vidne. Pravzaprav odloča globina denarnice, za kaj si pripravljen dati kak evro, ostalo niti ni tako pomembno. Potem mi pa Lenart pošlje še RAW posnetke, narejene s Sony A100 in R1. Tu sledi presenečenje, Lightroom kot za šalo izpljune fotko pri ISO 3200, ki se je ne bi sramoval niti kateri novejši fotkič. Detajli še vedno vidni, šum zelo znosen, tudi pri 100% povečavi. A100 jo je malo slabše odnesel, a še vedno več kot zadovoljivo. Pri tem, da imata oba fotkiča za digitalno dobo zavidljivo starost, 6 oziroma 5 let. Oboje je odprlo novo poglavje, morda pa je investicija v programsko opremo bolj smiselna, kot kupiti nov fotkič? in najin ping pong se seveda nadaljuje. Kmalu bo CES, sledi mu CP+, potem pa že počasi Photokina. Leto bo več kot zanimivo in kakšen napredek bodo prinesla organska tipala, bomo še videli. Kakorkoli, stara oprema še zdaleč ni za odmet in kljub temu, da jih proizvajalci več ne podpirajo, se da z njimi narediti čisto spodobne fotke. In to je tisto, kar na koncu šteje.

Canon v Narodnem muzeju

2011-12-29T08:00:00.000+01:00

Bilo je tako, bolj komorno, ali družinsko :). Predavanja dobra, robe pa ne prav veliko, vsekakor pa korak naprej v pravo smer - še več takih dogodkov!

Ime leta 2011

2011-12-27T08:00:00.000+01:00

Dober projekt, dobro izpeljan ...

Nedeljsko branje - paradoks ostalih brezzrcalcev

2011-12-25T08:00:00.000+01:00

Dva glavna obdelal, sedaj pa še ostali. Nikon 1 za začetek, najnovejši v tej kategoriji. In v Sloveniji med najbolj prodajanimi, Glede na to, koliko Nikon vlaga v reklamo, bi se morali vsi ostali zastopniki v Sloveniji krepko zamisliti. Po moje njihova skupna številka, namenjena oglaševanju ne dosega niti polovice Nikonove, prej četrtino. In temu primerne so seveda tudi številke. Ampak nas zanimajo fotkiči, ne marketing. Nikon 1 ima za resnega uporabnika dve večji težavi, še manjše tipalo, kot micro 4/3 in le štirje objektivi. Medtem ko model J1 sploh nima možnosti izmenljive bliskavice, ima le vgrajeno, V1 pa le izmenljivo, pa še to namenjeno le temu sistemu. Skratka, sistem mora še malo zrasti, potem bo postal zanimivejši. Glede tipala pa nobenih večjih pripomb, dela svoje in je konkurenčno.
Samsung NX je prišel ven nekje istočasno, kot Sony NEX in ima s slednjim sumljivo podobno ime. Ja, Samsung in Sony imata tiho vojno, ki se odraža tako rekoč povsod. Fotkič, še posebej zadnji, NX200 je še kar spodoben, a ima podobno težavo, kot Nikon, malo objektivov. Poleg tega lahko v Sloveniji uporabnike NX sistema iščete z lučjo pri belem dnevu. Še zadnji, Pentax Q. Pravzaprav kompakt z izmenljivimi objektivi, tipalo je namreč hudo majhno, s faktorjem 5. Glavna napaka, cena. Stane več, kot recimo Olympus E-PM1 ali Nikon J1, ki sta oba neprimerno boljša. Pač posebnež, podobno kot Ricoh GXR. Oba se je najbolje izogniti v širokem loku, razen če ne bo prišlo do drastične pocenitve pri obeh. Če zaključim, v tem trenutku sta dva resna brezzrcalna sistema, micro 4/3 in Sony NEX. Oba sta dobra, oba imata svoje prednosti in slabosti, kaj pri komu prevlada, je njegova stvar. Z obema se da dobro delati in pri obeh se bo zrcalno refleksni fotkič večinoma prašil.

Srečno 2012!

2011-12-23T08:00:00.001+01:00

Postajniški načelnik že čaka na pisk, da spusti vlak številka 2012 naprej po progi, kakšna pa bo vožnja ... nič, pustimo se presenetiti (in upajmo na najboljše) :))).

Abbey's road

2011-12-21T08:00:00.000+01:00

En prav zanimiv band, ki zna imeti lepo prihodnost. Bomo videli ...

Mi2 v Cvetličarni

2011-12-19T08:00:00.001+01:00

Žur, od začetka do konca. In naprej.

Nedeljsko branje - paradoks sistema NEX

2011-12-18T08:00:00.000+01:00

Da nadaljujem tarnanje in rečem še kakšno besedo čez Sony NEXe. Pravzaprav ni veliko za povedat. Sony se je projekta lotil zaradi tega, ker je bila naveza Olympus - Panasonic uspešna in je hitro pristavil svoj lonček. Še manjši fotoaparat, večje tipalo in za začetek trije objektivi. Ta številka je sedaj narasla 7, večina je fiksnih. In če so bili prvi NEXi usmerjeni bolj med tiste, ki ne želijo kompaktov, DSLRjev se pa bojijo, je NEX7 pokazal krepko več. Vgrajeno elektronsko iskalo, cel kup gumbov za nadzor ter končno možnost uporabe zunanje bliskavice naredijo ta fotkič hudo resno orodje. Sedaj pa ampak, in to dvakrat. Najprej tipalo, ki ima 24 milijonov točk. Preveč, šum je na nivoju micro 4/3, rešuje ga večji dinamični razpon. NEX5N je sicer bolj podoben prejšnima dvema, a ima tipalo s 16 milijoni točk, ki se obnese bolje. In drugi ampak, veliki objektivi. Namreč niso prav veliko manjši, kot za zrcalno refleksne fotoaparate, na primer 18-200 je tako velik, da je fotoaparat dobesedno pokrovček na drugem koncu. Edini majhen objektiv je 16mm f2,8, ki pa ravno ne blesti v kvaliteti. In še tretjič ampak (tokrat pozitiven), če imaš objektive z navojem M39 oziroma Leica M bajonetom, pa NEX7 zaradi vgrajenega iskala postane hudo zanimiva roba. Bolj, kot rabljen M8, pa še bistveno cenejši je. Pod črto, NEX je postal resen konkurent, ki ga zavirajo veliki objektivi. Če Sony reši to težavo, imamo zmagovalca med brezzrcalnimi fotkiči. In to je orožje, s katerim je zdaj na pohodu sistem micro 4/3. Naslednjič zaključek trilogije z nastopom ostale trojke.

Ljubljanski pesniški slem

2011-12-16T08:00:00.000+01:00

Po nekem čudnem naključju sem se znašel tam in bilo je zabavno :). S kakšnim dodatnim pivom zna biti še bolj zabavno :))).

Boštjan Gorenc v bolj nežni izvedbi. Na odru je pa itak car.

Priprave

Žirija in občinstvo.

Prvi nastopajoči ...

Le kakšen bo rezultat?

Ja, tudi starejši kaj povejo.

Malce drugačen nastop.

In še malo rapanja za konec.

Okrašena Ljubljana

2011-12-14T08:00:00.000+01:00

Občutek sem dobil, da je letos kakšen okrasek manj, ali pa tudi ne. Še vedno izgleda zanimivo in daje praznično vzdušje, temu pa so novoletne lučke tudi namenjene.

Izštekani Klemen Klemen

2011-12-12T08:00:00.000+01:00

Je treba kaj povedat? Je treba kaj dodat? Fantje so odlični in le to šteje.

Nedeljsko branje - paradoks sistema micro 4/3

2011-12-11T08:00:00.000+01:00

Če še tega ne veste, nor sem na majhne fotoaparate. Še raje bi imel kakšno zadevo z majhno rdečo piko in napisom M9, ampak ne zaslužim dovolj oziroma bi rad obe ledvici obdržal čim dlje časa. Ja, Leica in par objektivov je po ceni približno tam, kjer je spodoben nov družinski avto. Zato sem se dokaj hitro začel spogledovati z micro 4/3 sistemom, ki je v digitalni fotografiji obljubljal nekaj novega. Majhen fotkič, majhni objektivi, veliko tipalo. Ok, vzeto iz standarda 4/3, ki je še vedno manjše, kot APS-C, a bistveno večje, kot ga ima večina kompaktov. Da o menjavi objektivov niti ne govorim. Dolgo časa je bila naveza Olympus - Panasonic edina, na tem področju, tekmeci so se začeli pojavljati kasneje. Slednje sta oba izkoristila za to, da sta si ustvarila kritično maso oziroma za dodatne objektive, tako da je sistem resnično začel živeti. Danes je na voljo preko 20 objektivov, od tega 10 fiksnih, med njimi tudi takšen draguljček, kot je recimo Voigtlander 25mm z zaslonsko f0,95. Ja, prav sem zapisal. Recimo Olympus E-PL1, elektronsko iskalo in ta objektiv stanejo skupaj okoli tisočaka. Ni veliko, da se priti še ceneje, če vzameš Panasonicovega 25mm z zaslonko f11,4. Slednji ima avtomatsko ostrenje, ki ga Voigtlander nima. Zanimiv je tudi SLR Magic 12mm z zaslonko f1,6 ter eden od cenejših, Olympusov 45mm z zaslonko f1,8. Skratka, dobrih in svetlih objektivov ne manjka, fotkiči imajo standarden nastavek za bliskavice, poleg tega ima Olympus možnost daljinskega proženja. Zakaj tega nima Panasonic, vedo le oni sami. Poleg tega na micro 4/3 pašejo tudi stari 16mm filmski objektivi, sicer le od približno 20mm dalje, a vseeno se jih najde veliko. O takšni beri objektivov lahko drugi brezrcalni sistemi zaenkrat le sanjajo, čeprav se bo to na dolgi rok zelo verjetno spremenilo. In zakaj sedaj paradoks? Tipalo, eden od ključnih sestavin, je za današnje čase podhranjeno. Pa ne s številom pik, ampak glede kvalitete slike. Je nekje vmes med kompakti na spodnjem koncu tabele in zrcalno refleksnimi na zgornjem koncu. Ne tič ne miš, še posebej, če si razvajen na kvaliteto digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov. Seveda to še ne pomeni, da je sistem micro 4/3 neuporaben, še zdaleč ne. Ravno na račun velikosti zna biti zanimiv za marsikaterega, poleg tega je kvaliteta posnetkov čisto sprejemljiva. Meni na primer Panasonic GH2 služi v 99% primerov, tudi za fotkanje koncertov. Le takrat, ko nisem čisto prepričan ali pa gre za hudo resno stvar, vzamem veliko kišto in Panasonica za rezervo. Počitnice, pohajkovanja, micro 4/3 brez izjeme. Se pravi čisto spodoben fotkič, ki dela veliko večino tistega, kar delajo veliki. In to je tisto, kar šteje. Če bi imel še boljšo kvaliteto slike, bi bila velika kišta resno ogrožena in bi zelo verjetno že iskala novega lastnika, z objektivi vred.
Naslednji teden se lotim naslednjega v vrsti, Sony NEX sistema, nato pa še ostalih brezrcalnih fotoaparatov, tako da bo tokratno nedeljsko branje trilogija. Ja, NEX je v zadnjem času res prestavil v višjo prestavo, ampak ...

Val011

2011-12-08T08:00:00.000+01:00

Ja, zopet imajo dobro glasbo. Res dobro.

Predjamski grad

2011-12-05T08:00:00.000+01:00

Cena vstopnice ... no ja, a vseeno se ga splača pogledat.

Drevesa

2011-12-01T08:00:00.000+01:00

JPEG proti RAW

2011-11-28T08:00:00.000+01:00

Seveda visok ISO, malo odstranjevanja šuma in akcija. Zakaj torej fotkat v RAW? Ker se splača! Čas obdelave zna biti krepko hitrejši. Seveda pa so situacije, kjer je RAW neuporaben, na primer ko moraš takoj oddati fotke. V tem primeru pač uporabim RAW+JPEG, za vsak slučaj. Na vseh fotkah je JPEG na levi, RAW na desni, fotoaparat Panasonic GH2.

ISO 1600

ISO 3200

ISO 6400

ISO 12800

Sony NEX7

2011-11-21T00:34:00.001+01:00

Jep, prišel je. Eden od bolj pričakovanih fotoaparatov tega leta. Ko ga primeš v roke, imaš občutek, da je velik. Res je večji, kot na primer NEX 5, pa ne prav veliko. Višina je enaka, debelina tudi ne odstopa veliko, predvsem se je podaljšal. Na račun dveh stvari, elektronskega iskala in dveh vrtljivih gumbov. Ko vidiš ta dva gumba, se ti kar milo stori. Brez heca. Pa še nekaj programabilnih gumbov je in NEX7 kar naekrat postane hudo resna zadeva. Nastavitve spreminjaš za šalo, na gumbe si daš lastne bližnjice, kaj češ lepšega? Klasično Sonyevo držalo za bliskavico? Je na voljo. Skratka fotoaparat, kot se šika. Tipalo je enako, kot ga ima A77 in ima 24 milijonov točk. To je zame pravzaprav edina slabost. Pri višjih občutljivostih se namreč ne obnese prav dobro in je nekje na ravni micro 4/3 fotoaparatov. Za razliko od NEX5, ki je zakon glede šuma in ga lahko mirno nateraš na ISO 3200 in pri tem ne trzneš z očesom. 7ka je druga zgodba, ampak treba je počakat, da ga podpre Lightroom, potem zna biti marsikaj drugače. Skratka, NEX7 je končno tisto pravo, kar se od brezrcalnega fotoaparata pričakuje. Majhen, nabit z možnostmi. Tudi cena ohišja je konkurenčna. Spodaj še nekaj fotk in primerjave z GH2. Žal dinamičnega razpona nisem mogel primerjati, ljubljanska megla terjala svoj davek.

Sony 50mm f1.8 E, spodoben objektiv za vsakdanjo rabo in portretno delo.

Sony 55-210mm E, zaslonka sicer ni najboljša, a čisto uporabna zadeva.

Neostrina 50mm objektiva, spodobno.

ISO 100, Sony NEX 7 na levi, Panasonic GH2 na desni.

ISO 1600, Sony NEX 7 na levi, Panasonic GH2 na desni.

ISO 3200, Sony NEX 7 na levi, Panasonic GH2 na desni.

ISO 6400, Sony NEX 7 na levi, Panasonic GH2 na desni.

ISO 12800, Sony NEX 7 na levi, Panasonic GH2 na desni.

Nedeljsko branje - uporabnost objektiva

2011-11-20T08:00:00.000+01:00

Ko govorimo o objektivih se največkrat pogovarjamo o ostrini, svetlobni moči in še morda o neostrini, zelo redko pa o sami uporabnosti objektiva. Primer, 135mm je krasen portretni objektiv, ampak za teleobjektiv malo prekratek. Klasičen 50mm objektiv je recimo veliko bolj uporaben, z njim se da brez težav narediti tudi kakšen portret, je bistveno širši kot 135mm in manjši. Ja, včasih tudi to šteje. Ok, vem, da na to gledam iz svoje perspektive, vsak ima namreč svoj pogled na to, kaj rabi. Ampak če nisi profi, kot smo recimo večina ZSFB blogerjev, potem nima smisla kupovat profi objektive, recimo 70-200 ali 24-70 f2,8. In zopet pridemo nazaj na 135mm proti 70-200mm. Razlika v sliki med 135mm in 200mm je manjša, kot bi si na prvi pogled mislil. Med 85mm in 200mm je razlika že lepo opazna, glede globinske ostrine pa ni take razlike na f1,8 ali celo na f1,4. In če vrnem nazaj k zum objektivom, pri meni je imel recimo 24-105 veliko večjo uporabno vrednost kot 24-70 kljub temu, da je drugi optično boljši in ima svetlejšo zaslonko. Tisti 35mm razlike je pomenilo menjavo z 70-200 oziroma sem lahko večinoma delal le z 24-105. Za rezervo pa zraven 35tka. Skratka, ko razmišljate o objektivih, razmišljajte tudi o njihovi uporabnosti. Se bo objektiv prašil ali delal je praviloma vprašanje uporabnosti. In čeprav amaterji denar v fotografijo vlagamo iz drugih nefotografskih projektov, je včasih smotrno imeti kaj manj, kot preveč. Med trgovci foto opreme namreč kroži ena zelo pametna misel, profesionalci imajo opremo, ki jo potrebujejo, amaterji pa opremo, ki si jo želijo. In tu nas lovijo.

Leica Summar 35mm

2011-11-17T08:00:00.000+01:00

Zadnjič bil na obisku pri Juretu. Tisti Celjan, ki ima doma celo zbirko starih fotoaparatov in objektivov, na Bolhi ga najdete pod dvdjka, na e-Fotografiji kot Kretenoid (naj vas ime ne zavede) in sva malo preizkušala. Pokazal mi je en zanimiv objektiv, ki sliši na ime Leica Summar 35mm. Zadeva je hudičevo majhna, spodnji, večji del je pravzaprav adapter za M42 navoj. Objektiv je le tisti del, na katerem piše Leica Summar. Hudo majhno, ampak zadeva pokrije cel 35mm format. Je makro objektiv, delovna razdalja je kar spodobna in nima možnosti spreminjanja razdalje. To je pravzaprav edino, kar je škoda pri njem. Spodaj pa še ena povečava, za ustvarit si približno sliko, kaj zmore.

Prekrasna Ljubljanica

2011-11-14T09:17:00.001+01:00

Ok, župan se ukvarja sedaj z malo večjo zadevo, ampak obljuba vseeno dela dolg. Kdaj se bomo lahko kopali v Ljubljanici? Saj mi je vseeno, na Trnovem ali v Mostah, le da se bo dalo.

Nedeljsko branje

2011-11-13T08:00:00.000+01:00

Tokrat se vračam tja, kjer sem začel - predstavitvam drugih blogov. Le dva, ampak dobra:

Se splača pogledat tudi arhivo.

Zmagoviti koš

2011-11-10T08:00:00.000+01:00

Tekmovanje trojk.

Na levem bregu

2011-11-07T08:00:00.000+01:00

Hiša kruha

2011-11-04T08:00:00.000+01:00

Miha je en zeloooooo prijazen možakar. Srečate ga vsako soboto na ljubljanski tržnici, na Pogačarjevem trgu. Najdete ga brez težav, ponavadi je okoli njegove stojnice največja gneča. Razlog je preprost, odlična pogača in še boljši domač kruh. ampak tokrat smo šli k njemu v Hišo kruha v Trzinu. Pokazal nam je cel postopek peke, za konec pa smo domov odnesli še hlebec domačega kruha. Neprecenljivo!

Gušti

2011-11-02T08:00:00.000+01:00

Nova plata. Nova pevka. Polona je bila odlična, Ema ji brez težav sledi. Iz promocije novega albuma na Valu 202. Tako mimogrede, plošča je odlična.

Petek zvečer, Salsa!

2011-10-27T08:00:00.000+02:00

Sobotnega večera tokrat ni bilo, zboleli, ampak že petek je bil zanimiv. Salsa ni ravno najbolj atraktiven ples za fotkat, a za pare zelo razgiban.

Izštekani Crazed Farmers

2011-10-24T08:49:00.003+02:00

Ni kaj za povedat, pravi divjaki :). V novem/starem studiju 26. Če se vam da odtavat na stran http://www.poglej.si/izstekani in tam pogledat starejše fotke, boste hitro videli razliko :).

Park Zvezda

2011-10-24T08:00:00.000+02:00

Živi!!! Morda sem imel srečo, prvi delovni dan v oktobru, polno študentov, a vseeno, kot da bi bil v kakšnem angleškem parku in ne v Ljubljani :))).

Kongresni trg

2011-10-20T08:00:00.000+02:00

Ljubljana končno diha. En projekt, ki je Jankoviču res uspel. Da ga ne bom le kritiziral.

Mariborski bolšjak - ko banka vedno zmaga

2011-10-17T08:00:00.000+02:00

Tako, tudi to sem videl :). In se držal za denarnico. Naš mali pa, saj je lahko, saj ti pokaže, saj vidiš ... no, po 10 minutnem prepričevanju je le popustil. Denarji v igri pa niti ne tako majhni ...

Ok, še ena bolj tipična za bolšjak, takih manjka. Ostalo je duty free.

Standardni krog

2011-10-14T08:00:00.000+02:00

Po Ljubljani seveda, tokrat z Olympusom E-PM1. Krasen majhen fotoaparat in če mene vprašate, daleč najbolj vreden svojega denarja med PENi. Zakaj? Najlepše oblikovan in izbira barve ohišja (hehe, ne gre mi na slabše, brez skrbi) ter vse možnosti, ki jih imajo drugi PENi. Pa še najcenejši je. Ok, E-PL1 se da dobiti za nesramnih 299€ (in sploh ni slab), ampak ta ima še malo boljši AF, hitrejše ostrenje in več točk za ostrenje. Kar ni za odmet.

Rojstni dan

2011-10-12T08:00:00.001+02:00

Otroci, gozd, piknik plac, zabava, minuta do zmage, kostanj, torta. Na začetku Olympus 45mm, na koncu 12mm. Odlična družba.

Olympus 45mm f1.8

2011-10-10T08:00:00.000+02:00

Objektiv, ki je v micro 4/3 standardu med najcenejšimi (družbo mu delajo Samyang 7.5mm in Panasonic 20mm), a še zdaleč ne najslabši. Prav nasprotno, v sam vrh sodi. Če sem čisto iskren, niti ne vem, za kateri objektiv bi rekel, da je slab. Morda Panasonicov 14-140mm, ampak tudi ta je za ta razpon goriščnice v mejah normale in ga prav rad uporabljam. Nazaj k Olympusu, objektiv je majhen, premer prednje leče skromnih 37mm. Solidno narejen, škoda, ker nima oznak za razdaljo, tako, kot ima 12mm f2,0. Ostrenje je hitro in tiho, skratka, spodoben objektiv. Spodaj pa še nekaj fotk za pokušino.

Tromostovje, tržnica

2011-10-07T08:00:00.000+02:00

Slemenova špica

2011-10-06T08:00:00.000+02:00

V zadnjem času fotografsko blazno oblegan, pa ne le s strani fotografov, ampak tudi čisto navadnih pohodnikov. To ni bil vikend, ampak čisto normalen delovnik, sreda. Na čisto spodnji fotki (tiste pikice) se lepo vidi število planincev. Nekaj panoram na poti do tja in da ne bodo vse klasične, so te seveda črnobele. Če malo bolje pogledate fotke, vidite na njih Jureta z njihovo novo pasjo pridobitvijo, Erin. Več pa na njegovem blogu.

Fotke pa narejene s Sony kompaktom. En poteg, nekaj sekund mletja, nato pa ven izleti 40 milijonska datoteka (10.000 x 4.000 pik). Totalni nobrainer.

Fužinska plaža

2011-10-05T08:00:00.000+02:00

Samo še Jankovič naj izpolni predvolilno obljubo o Ljubljanici, v kateri se bomo kopali ...

Ribič

2011-10-03T08:00:00.000+02:00

Ko sva bila na sprehodu, sva ga srečala. Starejši, komunikativen in prijazen gospod. Vmes je ujel ribo, mene spominja na krapa, on ji je pa rekel drugače.

Cerkniško jezero, ponovno

2011-09-30T08:00:00.000+02:00

Prideš stokrat in stoprvič te znova preseneti. Tokrat zeleni bregovi, še bolj suha struga, baje bo tudi ribolov kmalu prepovedan. Vsekakor odlično doživetje.

Ptič

2011-09-29T08:00:00.000+02:00

Se komu sanja, kaj je ta mala zadeva? Fotografirano na Cerkniškem jezeru, meni se zdi mladič, poleg tega me je spustil na dva metra ...

We can't sleep at night, video

2011-09-27T08:00:00.000+02:00

Iz vaje seveda. Med oddajo so snemali resnejši mojstri :).

Izštekani We can't sleep at night

2011-09-26T08:00:00.002+02:00

Poletne počitnice so mimo, zopet sezona Izštekanih :). Za začetek ... hm, ne znam opisat, ampak glasba pa super. Če ste zamudili, tukaj je posnetek.

Čaka.

2011-09-23T08:00:00.000+02:00

Nikon V1, J1

2011-09-22T08:00:00.000+02:00

Torej, kakor ste lahko včeraj prebrali, je Nikon predstavil svoja dva brezrcalna fotkiča. Verjetno ste večino že prebrali, tako da le prvi vtis - dobro narejen, morda malce predebel, EVF je super, ostrenje hitro, predvsem je pa fotoaparat tih. Odlično za tiste, ki fotkajo kakšne resnejše glasbene prireditve, kjer bi premik zaklopa in zrcalca zmotil poslušalce. Poleg tega je na voljo kar nekaj dodatkov, skratka vse, kar nekaj majhnega potrebuje, da zaživi. Še nekaj fotk iz včerajšne novinarske konference.

Gospod, ki pobira jabolka

2011-09-21T08:00:00.000+02:00

V vinogradu

2011-09-20T08:00:00.000+02:00

Konec heca, bo treba vsaj monopod začeti nositi s seboj ...

Trgatev 2011

2011-09-19T08:00:00.001+02:00

Vreme je bilo odlično, družba tudi, skratka čas za trgatev :). Tokrat le s Samyangovim fiškotom, del slik popravljen s Hemijem.


Del ženske ekipe je skrbel za prehrano. Po dobri štajerski navadi je vsak odnesel domov še vsaj svinjsko polovico.

Cocta je že davno izhlapela oziroma je spremenila barvo v prosojno rumeno.

Najmlajše putarje je kar gospodar pospremil v vinograd.


Najmlajši so tudi pridno delali.

Vodomec

2011-09-16T08:00:00.000+02:00

Ljubljanica je polna presenečenj. Siva čaplja morda res ni nič posebnega, vodomec pa je že druga zgodba. Še kanček bolj posebna zaradi tega, ker so bile spodnje fotke narejene tako rekoč med bloki, na eni strani Fužinski, na drugi Štepanjski. A preden se je vse skupaj začelo, sem moral še domov po fotoaparat, kajti najprej sem opazil le čapljo. Vodomec se je pridružil kasneje.

Začelo se je tako, iz strani.

Na malo svetlejšo pozicijo, raca je le dala glavo iz vode.

Nato je prišel še vodomec. Slika je še dodaten izrez, niti 600mm ne pomaga.

Nato sta šla vsak v svojo smer. Race pa še kar pri čiščenju.

Samyang 7.5mm v praksi

2011-09-15T08:00:00.000+02:00

Objektiv prišel tudi v Slovenijo in prvih nekaj komadov je že prodanih :). Sedaj pa k praktičnemu delu. Za začetek, velikost. Ni velik, čisto mirno se skrije med ostale micro 4/3 objektive. Pohvalno. Izdelava je nad pričakovanji, kovinsko ohišje. Tudi pokrovček je dober, ne kaže nobene želje po naključnem zapuščanju delovnega mesta. Sedaj pa tisto najbolj pomembno, kvaliteta slik. Brez pripomb. Objektiv je oster že pri odprti zaslonki, kromatska aberacija lepo nadzovoravana, odboji pa tudi nad pričakovanji. Nekaj fotk je že pripravljenih, več jih bo sledilo v naslednjih dneh.

Samyang v primerjavi s Panasonicom 20mm in Olympusom 12mm. Prijetno majhno, kot se za micro 4/3 spodobi.

Odboji znotraj objektiva praviloma niso moteči.

Še ena proti soncu. Brez težav, pokrije 16:9 format na GH2.

Pred popravljanjem linij ...

... in po posegu. Fishyeye Hemi je za vse ljubitelje fisheye objektivov odlično dopolnilo.

360 stopinjska panorama sestavljena iz 4 posnetkov v Huginu. Ni slabo ...

Še pokončna 360 stopinjska panorama. Tu bo treba malo več vaje oziroma kakšen posnetek več.

Drevesa, veje in voda

2011-09-14T08:00:00.000+02:00

Priznam, manjkajo živali, ptiči, želve, kače, kajmani, hehe.

Ljubljanska južnaška uteha

2011-09-12T08:00:00.001+02:00

Tako rekoč le streljaj od Tromostovja se je zgodilo. Na zeleni reki, ki se počasi in lenobno vije, se je dan počasi prevešal v popoldne. Le rahla sapica je odnašala soparo in komarje. Varljiv občutek svežine je na reko pripeljal ... svežo kri.


Vaba je bila nastavljena. Samotni ribič, ki se pretvarja, da je na reki vse v najlepšem redu.

A v grmovju se je skrivala drugačna slika. Ogenj je bil že pripravljen ...

Nesrečneži niso vedeli, kaj jih čaka, ko so zavili na temno stran.

Race, edine očividke dogodka, so hitro odplavale stran.

Za razliko od nesrečnih turistov so vedele, kaj jih lahko doleti.

Čoln so našli šele naslednje leto, za turisti pa se je izgubila vsaka sled.

Zatorej, naj vas lenobna Ljubljanica ne zapelje! Če greste tja, bodite pripravljeni na vse! Predvsem pa na to, da se boste po nekaj minutah vožnje znašli na čisto drugem kraju, kot da ne bi bili le nekaj kilometrov oddaljeni od centra naše prestolnice :).

Nedeljsko branje - prijava novih blogov

2011-09-11T14:32:00.001+02:00

To je namenjeno predvsem novincem in morda tistim, ki tega še niste naredili - nekje na vašem blogu mora biti widget ZSFB (okno z zadnjimi ZSFB blogi). To je pogoj. Brez tega je blog zavrnjen. Več o tem pa tu:

http://www.zsfb.portal-alpha.com/

Sestavljanje panoram

2011-09-09T08:00:00.001+02:00

Za začetek mala uganka, katera od treh panoram je bila sestavljena v fotoaparatu? Dve sta bili sestavljeni na računalniku, ena s Huginom, druga s Photoshop Elements. Oba programa dobro opravita, Hugin ima seveda veliko več možnosti, za moj okus tudi bolje sestavi (namig, če bo kaj pomagal). Vsekakor je Sony svoje delo odlično opravil, predvsem pa z malo veščine v premikanju dobiš zelo spodoben rezultat v nekaj sekundah. Na računalniku je potrebno malo več čaranja, predvsem pa časa, če nič drugega. In še tri panorame, pa da vidimo :). In še vprašanje, katera je najbolj všečna?

Z balonom

2011-09-07T08:00:00.000+02:00

Še malo bolj navadnih fotografij. Vsekakor doživetje, tudi, če ne greš prvič. Svet tam spodaj se zdi tako drugačen, umaknjen ... Tudi tokrat v barvah :).

Zbirno mesto pred Merkurjem na Rudniku. Eni z Merkurjevimi, drugi z Merkatorjevimi boni. Midva pa s Kolektivo :).

Vsaka pomoč je dobrodošla.

Prva dva balona sta se hitro dvignila, mi smo še malo počakali.

Meglice so bile, a so se večinoma že razbežale. Sonce pa se je sramežljivo skrivalo za oblaki, da mrča niti ne omenjam.

Rudnik, proti Centru.

Pogled navzdol je seveda vedno zanimiv.

Pogled proti Igu.

Pogled proti Škofljici.

Manjka le še kdo, ki bi delal na polju. A ga ob tej uri žal ni bilo ...

Ljubljana, čisto spodaj Črna vas, na levi se lepo vidi bivša deponija.

Človek in njegov najboljši prijatelj. Škoda, le ta dva smo videli med poletom. In morje avtomobilov.

Samyang 7.5mm f3,5

2011-09-06T09:31:00.000+02:00

Končno!!! Zadeva bo dobavljiva v sredini septembra, v črni in srebrni barvi (se bo podala vsakemu micro 4/3 fotoaparatu), priporočena cena bo 299€. Ok, lahko bi bila nižja, a vseeno v dosegu marsikaterega fotografa. Za primerjavo, Panasonicov fisheye 8mm stane preko 600€. Skratka, ko pride, bo zagotovo test :).

Še tehnični podatki:

Proizvajalec	...	Samyang Optics
Model		Samyang 7.5mm 1:3.5 UMC Fish-eye MFT
tip objektiva		ribje oko (fisheye)
Griščnica		7.5mm
Zaslonka		f/3.5
Vidni kot		diagonala 180 deg.
Najbližja razdalja		0,09m

Najmanjša zaslonka		F22
Število lamel		6
Ostrenje		ročno
Sestava leč		9 elementov, 7 skupin
Premer filtra		N/A---

Bajonet		Micro Four Thirds
Mere		48.3mm x 60mm
Teža		197g

Panorame z balonom

2011-09-05T08:00:00.001+02:00

Tako je, še bo tega :). Ja, polet z balonom, Kupujmo.si je poskrbel za ugodno ceno, pa sva z najstarejšim šla. Lepo jutro, morda malce prepozno, a vseeno se je izplačalo.

Fazana

2011-09-02T08:00:00.000+02:00

Včeraj je bilo to aktualno ...

Olympus E-PL3

2011-09-01T08:00:00.000+02:00

Olympus je končno začel brcati tako, kot je treba. E-PL3 je že tretji "Lahki" Pen, a le v imenu. Ima namreč vse, kar mora imeti, le bliskavico so tokrat naredili izmenljivo namesto vgrajene. Škoda, a tako so se odločili in s tem ni nič narobe. Je pa zato fotkič dobil vrtljiv zaslon, kar je en velik plus. Tako na hitro bi lahko rekel NEX3/5 z dodatnimi gumbi in možnostjo uporabe normalnih bliskavic. Po možnostih ne zaostaja veliko za večjim bratom E-P3, ima manj točk za ostrenje, več posnetkov na sekundo, nima zaslona, občutljivega na dotik (ta bo tako ali tako kmalu postal standard), vsekakor en spodoben zmogljiv malček. Pravih slik tokrat ne bo, ni bilo časa za sprehod v mesto, poleg tega nov voziček zahteva malo več rokovanja, otrok pa še ne hodi sam ... bo že.

Izbereš scenski način za fotografiranje sončnih zahodov ...

Dramatični ton.

Diorama efekt.

Krasna Ljubljanica v dramatičnem tonu. Svinjarija kljub temu ostane, Jankovič, delo imaš!

Podvodni Portorož

2011-08-31T03:00:00.000+02:00

Priznam, zadnja stvar, za katero sem mislil, da jo bom zagledal tako rekoč takoj pod pomoli na portoroški plaži so bili leščurji. Pa ne nekaj, na stotine! Baje so tudi na koprski plaži, enega sem opazil na strunjanski plaži. Skratka, so tako rekoč povsod :). Najde se tudi nekaj drugega morskega življa, salpe, ušate, ciplji, ampak za to bi potreboval kaj več, kot le plavalna očala, ki v dobri minuti postanejo vsa meglena.

Naprodaj Canon 85mm f1.8

2011-08-30T10:30:00.000+02:00

Objektiv je nov, dvakrat rabljen, cena pa ugodna (340€ skupaj z zaščitnim filtrom). Če koga zanima, se toplo priporočam (v komentarjih pa naprej). BTW, objektiv je krasen, samo pe potrebujem ga.

Panorame

2011-08-29T03:00:00.000+02:00

Ja, še posebej, če fotoaparat vse opravi, ti se le lepo vrtiš od desne proti levi ali obratno ... saj ne uspe vsaka, pri morju se vidi kup napak, a za zabavo več kot dovolj.

Nedeljsko branje - kriza

2011-08-28T08:00:00.000+02:00

Greš na dopust in z enim fotoaparatom narediš 95% posnetkov, drug pa se bolj ali manj preklada v torbici. Prvi je kompakt, drugi micro 4/3. Stvar je namreč preprosta, predvsem pa dejstvo, da je bil kompakt vedno zraven. In čisto zadovoljiv. Predvsem pa vedno zraven. Saj pipetkanje hitro pokaže razliko, da o visoki občutljivosti niti ne govorim, a vseeno, tisto, da je vedno poleg, odtehta. Ok, sedaj pa vprašanje, zakaj se je malo večji in boljši fotoaparat prašil? Ni se mi ga dalo vleči s seboj. Od tu naprej se lahko vsak s telefonom, ki ima na zadnji strani logo ugriznjenega jabolka začne tolči po prsih (in vsi ostali z dobrim fotoaparatom v telefonu, HTC Wildfire ne spada v to kategorijo), a razlika med njimi in fotoaparati še vedno je. V širini zajema recimo, kompakti imajo danes praviloma 28mm marsikateri tudi 24mm, telefoni 35mm. Poleg tega še nisem videl normalnega telefona, s katerim greš lahko nekaj metrov pod vodo in slednji to preživi brez posledic. Tako je pa mala roza zadeva s celo vrsto avtomatskih programov dobesedno raztura. Nič me ni zmotilo, da nima niti enega polavtomatskega, kaj šele ročnega programa. Niti surovega zajema. Vse avtomatika, od A do Ž. Ampak vklopiš podvodni način in bo izravnava beline pravilna. Vklopiš avtomatsko sestavljanje panoramskih posnetkov in rezultat je v večini primerov več kot zadovoljiv. Vklopiš program za fotkanje hrane in veš, da bo izravnava beline pravilna in fotografija rahlo nadosvetljena. Prepoznavanje obrazov, celo nasmehov, samo rečeš, hej, nasmejte se in nastanejo čisto spodobne fotke za domači album. In to je tisto, kar šteje.Več za v žep ne rabim, morda še telefon, ki je tako ali tako prevzel vlogo osebnega računalnika. Fotke seveda sledijo.

Luči

2011-08-25T08:24:00.001+02:00

Vukojebina

2011-08-21T23:00:00.000+02:00

Eh, drugega mi ne pade na pamet.

Nedeljsko branje - tuji blogi

2011-08-20T23:00:00.000+02:00

Nekaj tujih blogov, ki jih verjetno že marsikdo spremlja, a za vsak slučaj:

Za obzorjem

2011-08-19T08:21:00.001+02:00

Kopalci

2011-08-17T08:20:00.001+02:00

Piran.

Tivoli z dveletnikom

2011-08-16T08:22:00.001+02:00

Priznam, tega se praviloma ne lotevam, bolj za zabavo kot kaj resnega. Preveč polikano zame :). Tako mimogrede, v Tivoli se absolutno splača, razstava srbskega fotografa je odlična in vredna ogleda.

Nedeljsko branje - Važno je imeti vodni žig!

2011-08-14T08:04:00.006+02:00

Za začtek, da se znebim rimskih številk. Naslov je takoj za polovico krajši! Sedaj pa k novi, pravzaprav stari temi, vodnemu žigu ali watermark-u po slovensko. Tega zelo veliko foto navdušencev veselo lepi na svoje fotke. Eni so majhni, diskretni, da ga komaj opaziš, drugi veliki, da se vprašaš, ali je pomemben vodni žig ali fotografija. Tudi postavitev je pomembna, večina ga postavi na fotko v spodnji desni kot, nekateri ga celo nalepijo na sredino posnetka, tako, kot to naredi iStock. Ampak veste, ena mala razlika je med enim amaterjem in Istockphoto stranjo, v zaželjenosti fotografij, da o količini obrnjenega denarja niti ne govorim. Vodni žig je kljub temu potrebno imeti. Kaj pa, če se vseeno najde kak nepridiprav in bi rad imel našo fotko? Zaradi tega so najboljši taki vodni žigi, ki v celoti pokvarijo celoten posnetek, vključno s tistim namenom, zaradi česa je bil postavljen na blog, ogledom. Pogledam prvo fotko, vidim krasen velik vodni žig, ki se praviloma konča na "-photography" in čeprav posnetek obeta, preskočim branje, takih se pač izogibam. Še zdaleč nisem edini. Blog je namreč neke vrste časopis, ki ga spremljajo bralci. In bralci želijo videti fotografije, ne vodne žige. Poleg tega, če vas skrbijo kraje, teh je tako malo, kot je sedmic pri Lotu, ali še celo manj. Pa tudi zaslužek je veliko manjši. Ali gre preprosto za to, jaz kradem tebi, ti pa meni ne boš?

Vsaka zadane

2011-08-11T08:18:00.002+02:00

Ptiči

2011-08-09T08:09:00.001+02:00

Če bi me kdo vprašal, zakaj sem si nabavil 100-300mm objektiv, je odgovor preprost - zaradi ptičev že ne. Ampak so me kljub temu pograbli. Spodnjo čapljo sem preganjal dobro uro, bližje ni pustila. Zame čisto dovolj. Ja, barve, vem.

Nedeljsko branje XXXIII - Fotografske kurbe

2011-08-07T08:05:00.005+02:00

Moj kolega je pred kratkim doživel naslednji telefonski klic:
- "Halo, stari, tvojo fotko rabimo za plakat, bi jo dal?"
- "O, super, hvala, sem res vesel."
- "Ja, veš, tvoje fotke so itak najboljše. Ampak veš, plačal bi ti pa ... en CD in mikico, bo ok?"

Od tu gre zgodba v dve smeri, na eni strani amaterski fotograf, ki samo, da je pod odrom, na drugi nekdo, ki živi od tega. Začnimo s prvim:
- "O, zakon, hvala, še kdaj :)."

In odfrči v nebesa, ker je njegov najljubši bend (ali pa tudi ne, saj niti ni važno) vzel njegovo fotko, in to ne le za spletno stran, ampak kar za poster! Profijev odgovor bi bil preprost, sogovornik bi na drugi strani slišal le še "tu tu tu tu tu ...". Imena v tej zgodbi niti niso pomembna, a na eni strani gre za zelo znan bend, na drugi za znanega fotografa. Stvar je namreč zelo preprosta, bendu pomeni plakat tudi nekaj zaslužka, enako kot CD, majice in druge spominske zadeve, ki jih feni radi kupujejo. Skratka, bend hoče na koncu od tega nekaj zaslužit. Tega ne dela zaradi tega, ker to počnejo tudi U2, ampak iz preproste ekonomske računice. Jasno, če fotografu ne rabijo plačat, toliko več ostane njim. Ja, vem, o tem sem že pisal, ampak zgodba je tako sveža, da sem jo preprosto moral še enkrat napisati. Kolega mi je v nadaljevanju povedal, da se mu to dogaja tako rekoč dnevno, velikokrat tudi od komercialnih medijev. Seveda, fotografija je dražji del vsakega časopisa ali revije, zakaj pa mislite, da Delo revije rakom žvižgajo? Zaradi previsokih honorarjev fotografom, kaj pa drugega! Vem, ne rabite mi pravit, da se foto posel spreminja. Se je in se še bo. Vprašanje, ki se mi pri tem ponuja, je vsebina zaradi tega boljša ali slabša? Na ta odgovor bo potrebno še nekaj časa počakat, vsekakor bo še zanimivo. BTW, cena za fotko za poster - 100€. Malo, malo ...

Olympusovih 12mm, drugič

2011-08-04T08:13:00.002+02:00

Tako je, zadeva je prišla v Slovenijo in je DOBAVLJIVA!!! Malo daljši razmislek in ponovni sprehod me je še enkrat prepričal v to, da je Olympus naredil hudo dobro zadevo. Tako, kot se spodobi. In tako, ki je v micro 4/3 razredu krepko manjkala. Hitro ostrenje, dobra ostrina pri odprti zaslonki, relativno majhen, tak je ta objektiv. Ni veliko za povedat, ampak predvsem za uporabljat. Kar bo pri marsikoga držalo nazaj, je cena. 840€ je priporočena prodajna cena, kar ni malo. Pravzaprav že v razredu objektivov za 35mm format. Sigma 24mm je recimo skoraj pol cenejša. A tudi bistveno večja. Canon/Nikon po drugi strani je še za eno zaslonko boljši, a dvakrat dražji. Seveda je tudi ta bistveno večji. A vseeno, objektiv je vreden svojega denarja natančno toliko, kot ga uporabljaš. In ker spadam med širokokotne navdušence, bo pri meni dosti delal. Še nekaj fotk iz današnjega pohajkovanja ...

Nedeljsko branje XXXII - Programska oprema

2011-07-31T09:16:00.002+02:00

Začel bi lahko tudi tako, kradem, kradeš, krade. Zgodilo se je tudi meni, čeprav naj bi bila dogovorjena, ampak pošte ali sporočila, da bi dovolil rabo, nisem našel. Morda, za 2 leti nazaj se ne spomnim. Predvsem me je razjezilo to, da nikjer ni bilo moje navedbe. Pa niti ni tako pomembno, me je pa spodbodlo k razmišljanju o programski opremi. Legalni seveda. Lightroom sem si omislil, imam tudi Bibble, manjka mi le še nekaj v stilu Photoshopa. Malo se igram s Photoshop Elements in ugotavljam, da bolj ali manj zadošča mojim potrebam. Zakaj ne Gimp? Filtri ne delajo najbolje, žal. Za pregled fotk uporabljam FastStone Viewer, za video se še odločam, ampak zelo verjetno bo to Vegas Studio. Če vse skupaj seštejem, je legalne programske opreme za približno 300€, kar niti ni tako veliko. Moram priznati, Lightroom imam nadgradnjo, ker imam starejšo različico, ki sem jo dobil zastonj zaradi prehoda iz enega drugega programa. Bibble, ki prav tako dobro opravlja svoje delo, je še cenejši, potem je tu C1 Expess, pa še kaj bi se našlo. Za pisarniško delo mi Libre Office več kot zadostuje, pravzaprav največkrat uporabljam Google Docs. Razni predvajalniki so pa tako ali tako večinoma zastonj. Googlove Picase niti ne rabim omenjati, spodoben program, hiter, majhen in večino dela čisto dobro opravi.
Zakaj pravzaprav to pišem? Digitalni fotoaparati so temnico preselili na domači računalnik in čeprav slednjega marsikdo pojmuje kot nekaj, kar mora biti pri hiši tako, kot na primer hladilnik, je za digitalno fotografijo obvezen dodatek. Tudi programi spadajo v to kategorijo. Trkanje na vest za večino amaterjev niti ni tako pomembno, Adobe bo brez nas čisto lepo preživel. A tisto pravo zlo se skriva kot igla v kopici sena, zlobna programska oprem, ki je velikokrat del spiratizirane kopije in jo velika večina antivirusnih programov ne zazna. Preden skočite v zrak, pomislite malo, kdo ima koristi od torrentov? Sodobni Robini Hoodi? Ja, svizec nato zavije čokolado, sem videl na lastne oči na TVju! Kraje gesel, številk kreditnih kartic in uporaba množice neznanih računalnikov za napade ali vdore v podjetja in ustanove so danes velik posel. Najbolj enostavno je priti v računalnik kar skozi "glavna" vrata, malo popravljen nastavitveni program, ki v sebi skriva še kaj dodatnega, ki se skrije globoko v operacijski sistem (saj ste mu "dovolili" z instalacijo) in ga je tako rekoč nemogoče odkriti ali odstraniti. Tega se praviloma najbolj bojim, saj je ponovna nastavitev sistema kar zoprna stvar. Od tu naprej je razmišljanje vaše, investirati nekaj evrov v legalno opremo ali čakati na dan, ko bo izpisek na bančnem računu pokazal neko čudno negativno stanje. Banke ne oproščajo prav rade.

Naprodaj: objektiv Canon 85mm f1.8, nov

2011-07-29T09:43:00.000+02:00

Ja, zopet nekaj naprodaj, kupljen čisto impulzivno, z mislijo, da ga rabim, pa ga ne. Skratka, če koga zanima, pustite komentar. Objektiv je kupljen v Sloveniji, ima zaščitni filter, cena ugodna :).

Čas za počitek

2011-07-28T22:03:00.000+02:00

Time out, morda kakšna nedeljska kolumna, čeprav se fotke pridno nabirajo. Kakšen teden, dva, da napišem nekaj člankov, ki prinašajo denar, potem pa naprej. BTW, če poznate koga, ki bi kupil blagovne znamke Delo revije (kajpavem, kdo od vas se sprehaja z 11 milijoni v žepu, pa ne ve, kam z njimi).

Sprehod

2011-07-26T08:59:00.001+02:00

U Bahn

2011-07-25T08:16:00.000+02:00

Dunajski, z Olympusovim 12mm f2,0 objektivom. Prihaja na prvi tir, zelo kmalu.

Nedeljsko branje XXXI - Pravica do fotografiranja?

2011-07-24T08:21:00.002+02:00

Pravica do zasebnosti? Pravica vedeti, pravica videti?

Ja, hudo vroča tema zadnje čase. In morda je prav, da sta ti dve pravici trčili. Namreč živimo v čudnem svetu, ki se je začel naglo spreminjat po 11.9.2001. Najprej smo se smejali Američanom, glej bedake, kakšne zakone sprejemajo, sedaj se to dogaja nam, v Sloveniji. Začetek je pravzaprav čisto nedolžen, Boštjan Burger je leta 2009 vprašal informacijskega pooblaščenca, kaj meni o prostorski fotografiji in ljudeh, na njih. Priznam, tiste žlubodravščine, kjer je ta odgovor, niti najmanj ne razumem. Razumem pa nekaj drugega, namreč kot računalničar - fotografija ni baza podatkov. Pika. Prestavimo se v sedajni čas, kjer je nekdo Boštjana Burgerja prijavil informacijski pooblaščenki, da se je prepoznal na fotografiji. Tu so se začele težave. Namreč informacijska pooblaščenka zaenkrat še ni izdala odločbe in čisto po zdravi pameti je tudi ne bi smela, ampak bi morala primer zavreči in reči tistemu, ki je podal prijavo, naj kontaktira avtorja in uredita zadevo. Če ne, naj potem kontaktira njo. Vem, pišem kot fotograf, ampak to pravi tudi zdrava pamet. Ne bom se spravil pisati razlage, pojdimo raje po preprosti kmečki pameti. Če fotografiraš nekoga in ga uloviš v zanj žaljivem položaju, najsi bo to čudna grimasa ali kaj tretjega, take fotografije zelo verjetno ne boš objavil, sploh, če te osebe ne poznaš. Prijatelj je nekaj drugega, a tudi tu se lahko zaplete. Mojemu sodelavcu na primer ni bilo všeč, ko sem ga fotkal, ko je v roki držal spolno igračo, na njegovo prošnjo sem fotko umaknil. Nič posebnega, meni se je zdela zabavna, njemu prvi trenutek tudi, drugi pa ne več. Skratka, pri ulični fotografiji se večina drži preprostih človeških norm. Če se najde kdo, ki zahteva umik fotke, imaš dve možnosti, ali ga uslišiš, ali zavrneš. Najverjetneje odvisno od tega, na kakšen način te prosi. Ampak pri nas v Sloveniji je tipična navada, hej, zakaj pa so razne institucije in inšpektorji? Saj nimajo bolj pametnega dela, kot se ukvarjati s tem, koliko lahko smrdi iz sosedovega hleva oziroma kako glasne so lahko krave zvečer, ko mukajo. Resno, čisto resnični primeri tipične slovenske neumnosti, ki se jo seveda da razširiti na vsa ostala področja. Tudi do informacijskega pooblaščenca. Seveda so tudi drugačni primeri, če se vrnemo v fotografski svet. Na Čopovi recimo fotografiraš zaljubljen par, ki ju je videlo še vsaj 100 mimoidočih osebkov. A kaj, ko je on poročen. Žena vidi to fotko, za začetek razbije njegovega ljubega Audija in nato še zahteva ločitev. Pojdimo malo nazaj v zgodovino, verjetno poznate Bressonovo znamenito fotko, na kateri je kup otrok. Dandanes bi ga hitro označili za pedofila, saj so otroci mladoletni. Kaj pa tista znamenita fotografija iz vietnamske vojne, ko nagi otroci tečejo pred tankom? Prav tako pedofilija, na veliko! Tudi tista, ko oficir ustreli vietkongovca na sredi ulice, hej, človek pa ja ima pravico sredi ulice ustreliti nekoga drugega in pri tem imeti vsaj malo zasebnosti pred fotografi. Še en primer, slučajno ujameš politika, ki mu tretja oseba daje debelo kuverto. Je v njej denar, gre za podkupnino ali kakšen dokument? Je ta dokument morda zaupne narave? Zanimivo za javnost ali ne? Vem, pomešal sem jabolka, hruške in dodal še slive, a na koncu gre za preprosto stvar. Ko nam prepovedujejo oziroma zapovedujejo, kaj, kje in kako lahko fotografiramo, se spuščamo na nevarno področje nadziranja ljudi, kot ga poznajo totalitarni režimi. Zasebnosti že dolgo ni več, večina nas uporablja mobitele, se pravi da se dokaj natančno ve, kje se nahajaš. Večina nas uporablja kreditne in druge kartice, v bankah oziroma trgovskih verigah natančno vedo, kaj ješ, koliko zapravljaš oziroma kakšna osebnost si. Na dan te posname na tisoče nadzornih kamer, sedaj pa razpravljamo o tem, ali je fotografiranje na javnem kraju dovoljeno ali ne. Zid zasebnosti, ki ga poizkuša postaviti informacijski pooblaščenec je na prvi pogled res zid, a od zunaj pokaže, da gre za milni mehurček, iz katerega navadni ljudje bolj malo vidimo, od zunaj pa smo kot ribice v akvariju.